Analisi della termoluminiscenza

Termoluminiscenčna analiza je sodobna metoda, ki so jo najbolj izpopolnili na univerzi v Oxfordu. Arheologom lahko da precej zanesljive podatke o starosti keramike. Nekatere radioaktive primesi (uran, torij, kalij 40) dobimo tudi v keramiki, četudi v zelo nizkih koncentracijah. Te snovi stalno oddajajo radioaktivne žarke, ki jih vežejo nase mineralni delci v glini, predvsem kremen in živci (feldspati). Tako se v mineralih leto za letom kopiči ta izsevana energija in minerali postanejo nekakšna časovna ura. Ko ob preiskavi segrevamo keramiko na 300° do 350° C, se nakopičena energija sprošča kot svetloba. Množina tako oddane svetlobe — termoluminiscence (TL) je direktno proporcionalna skupni dozi sevanj, ki so se nakopičila v mineralih. Visoke temperaturne stopnje (nad 500° C) popolnoma uničijo termoluminiscenco. Kadar keramiko žgo v lončarskih pečeh, se energija, ki seje nakopičila v glini v geološki preteklosti, popolnoma izniči. Toda po žganju v peči se energija spet začne kopičiti in narašča proporcionalno s časom. TL, ki jo pri preiskavi izžari kos keramike, bo torej proporcionalna starosti, se pravi času, ki je pretekel, odkar je bila žgana. Metodo TL lahko na kratko opišemo takole: a. Izračunamo »ekvivalentno dozo«, to je celokupno energijo, ki se je nakopičila v koščku keramike. To dobimo tako, da primerjamo naravno in umetno krivuljo termoluminiscenčnega sevanja. Naravno TL sevalno krivuljo dobimo tako, da majhno množino v droben prah zmlete keramike postopno segrevamo do določene temperature. Pri tem s fotocelico merimo množino izsevane termoluminiscence, merilec pa nam hkrati registrira množino izsevane TL in temperaturo. Umetno termoluminiscenčno sevalno krivuljo pa dobimo tako, da obsevamo kos keramike z natančno določeno dozo radioaktivnosti. S tem dobimo njeno sprejemljivost za TL na podlagi radioaktivnih sevanj. Potem še izmerimo in registriramo njeno žarilno krivuljo. Po primerjavi obeh žarilnih krivulj bomo dobili ekvivalenčno dozo za preiskovani kos keramike. b , 1 . Določimo letni radioaktivni kvantum kosa keramike: izmerimo lastno (notranjo) dozo sevanja, to se pravi, izmerimo jakost alfa in beta žarkov keramike same. b , 2 . Izmerimo in ocenimo letno dozo radioaktivnega sevanja okolice, to je izmerimo jakost alfa in beta žarkov v tleh, v katerih je ležala keramika. Če ni nobenih podatkov o tleh, si lahko pomagamo z metodo odštevanja. S kombinacijo metode preiskave drobnega praška in preiskav »vključkov« lahko dobimo starost, neodvisno od tega, koliko je prispevala k dozi neposredna okolica. b , 3. Ocenimo, koliko so k dozi prispevala kozmična sevanja. Starost keramike dobimo tako, da delimo »ekvivalentno dozo« z letno dozo sevanj

Ceramic production in the Kur River Basin (Fars, Iran) during the middle to late second millennium bce: a geochemical and technological characterization.

A total of 119 middle to late second millennium bce pottery samples from six sites in the Kur River Basin (Fars, Iran) were examined to characterize these ceramics and reconstruct their manufacturing technology and the origin of the primary materials. For this, a combined study of handheld XRF and thin‐section petrography was performed. The geochemical signatures of these ceramics were defined and interpreted in their archaeological and geological framework, resulting in the determination of different production processes and clay types used for four ceramic wares (Middle Elamite, Qaleh, Shogha and Taimuran) and the identification of possible outcrops used for Shogha–Taimuran production

Cooking and painted ware from San Giusto (Lucera, Foggia): the production cycle, from the supply of raw materials to the commercialisation of products.

kiln that was most certainly dedicated to the production of cooking ware. An archaeometric study of numerous specimens of cooking and painted ware found at this site was carried out using optical microscopy, scanning electron microscopy, micro-Raman spectroscopy, X-ray diffraction, X-ray fluorescence, inductively coupled plasma mass and optical emission spectrometry and instrumental neutron activation analysis. The integration of historical– archaeological data with archaeometric data has revealed that these specimens can be attributed to the San Giusto site. Furthermore, the production cycle of this ware can thus be reconstructed: from the diversified supply of raw materials (fluvial and marine sediments), to the relatively complex preparation of the paste, to firing at variable temperatures (600

Tarquinia. Scavi sistematici nell'abitato. Campagne 1982-1988. I Materiali 1

L'opera \ue8 dedicata ad un primo gruppo di materiali ceramici ed architettonici rinvenuti nel corso degli scavi archeologici effettuati dagli autori a Tarquinia, sulla Civita, riportando a luce il "Complesso istituzionale" vissuto tra il VII e il III secolo a.C