Strukturiranje domenskega znanja s pomočjo polavtomatske gradnje ontologij

In this paper, we present a case in semi-automatic ontology construction from literature. For this, we concentrate on the articles about autism obtained from the PubMed Central database. Our motivation was to investigate how separate parts of articles, such as titles, abstracts and full texts, influence the constructed ontology. Our results confirm the intuitive expectation that constructing ontologies from abstracts is a rational choice when uncovering the structure of a given scientific field. In addition, when compared to general knowledge of autism, ontology concepts from abstracts show the highest similarityV članku opisujemo primer polavtomatske gradnje ontologij iz literature. Članke, ki smo jih uporabili v opisanem primeru, smo pridobili iz baze Pubmed Central. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kako uporaba posameznih delov člankov – naslovi, povzetki, cela besedila – vplivajo na zgrajeno ontologijo. Dobljeni rezultati potrjujejo intuitivno domnevo, da gradnja ontologije iz povzetkov daje najboljše rezultate pri odkrivanju zakonitosti na izbranem problemskem področju. Koncepti, ki smo jih evidentirali pri gradnji ontologij iz povzetkov člankov s področja avtizma, se najbolj ujemajo s splošnim znanjem o avtizmu

Developing a Deeper Understanding of Autism: Connecting Knowledge through Literature Mining

In the field of autism, an enormous increase in available information makes it very difficult to connect fragments of knowledge into a more coherent picture. We present a literature mining method, RaJoLink, to search for matched themes in unrelated literature that may contribute to a better understanding of complex pathological conditions, such as autism. 214 full text articles on autism, published in PubMed, served as a source of data. Using ontology construction, we identified the main concepts of what is already known about autism. Then, the RaJoLink method, based on Swanson's ABC model, was used to reveal potentially interesting, but not yet investigated, connections between different concepts in research. Among the more interesting concepts identified with RaJoLink in our study were calcineurin and NF-kappaB. Both terms can be linked to neuro-immune abnormalities in the brain of patients with autism. Further research is needed to provide stronger evidence about calcineurin and NF-kappaB involvement in autism. However, the analysis presented confirms that this method could support experts on their way towards discovering hidden relationships and towards a better understanding of the disorder

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebam

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami

Kot vsi drugi otroci s težavami pri učenju, tudi otroci z vedenjskimi težavami že pred usmeritvijo potrebujejo ustrezno podporo in pomoč v vrtcu oziroma v šoli. Pravočasna strokovna pomoč učiteljev in šolske svetovalne službe bi pri nekaterih učencih lahko odpravila njihove težave in usmeritev (v skupino otrok čustvenimi in vedenjskimi motnjami) morda ne bi bila potrebna. Tudi za ostale skupine OPP, kot je na primer skupina otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami idr., bi bilo treba pripraviti konceptualne podlage in dopolniti obstoječe podzakonske akte. Poudariti torej velja, da podporo in pomoč v vrtcu ali šoli potrebujejo tudi otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami, da bi lahko preprečevali, omejevali oziroma odpravili nadaljnji razvoj njihovih težav, čeprav učencev, ki imajo prehodne težave na področju čustvovanja in vedenja, ne usmerjamo. Da bi v šolskem sistemu bolj uspešno kot doslej uresničevali načelo inkluzije, je treba okrepiti in spodbujati delo vrtcev in šol (vzgojiteljev, učiteljev, svetovalne službe), tako da bo vsem otrokom, ki pomoč in podporo potrebujejo, ta zagotovljena v integriranem pedagoškem prostoru, torej da bo, če je le mogoče, vključena v redne pedagoške in vzgojne dejavnosti

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami

Kot vsi drugi otroci s težavami pri učenju, tudi otroci z vedenjskimi težavami že pred usmeritvijo potrebujejo ustrezno podporo in pomoč v vrtcu oziroma v šoli. Pravočasna strokovna pomoč učiteljev in šolske svetovalne službe bi pri nekaterih učencih lahko odpravila njihove težave in usmeritev (v skupino otrok čustvenimi in vedenjskimi motnjami) morda ne bi bila potrebna. Tudi za ostale skupine OPP, kot je na primer skupina otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami idr., bi bilo treba pripraviti konceptualne podlage in dopolniti obstoječe podzakonske akte. Poudariti torej velja, da podporo in pomoč v vrtcu ali šoli potrebujejo tudi otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami, da bi lahko preprečevali, omejevali oziroma odpravili nadaljnji razvoj njihovih težav, čeprav učencev, ki imajo prehodne težave na področju čustvovanja in vedenja, ne usmerjamo. Da bi v šolskem sistemu bolj uspešno kot doslej uresničevali načelo inkluzije, je treba okrepiti in spodbujati delo vrtcev in šol (vzgojiteljev, učiteljev, svetovalne službe), tako da bo vsem otrokom, ki pomoč in podporo potrebujejo, ta zagotovljena v integriranem pedagoškem prostoru, torej da bo, če je le mogoče, vključena v redne pedagoške in vzgojne dejavnosti