Izgorelost na delu in kontraproduktivno delovno vedenje zaposlenih v jordanski banki

Background/Purpose: This study investigated the relationship between job burnout and counterproductive work behavior (CWB) among 307 employees drawn from various banks within Jordan. This study also examined the levels of job burnout and CWB with regard to gender, age, marital status, and education. Methodology: For data collection, the convenience sampling method is utilized to survey frontline bank employees. The Oldenburg Burnout Inventory scale, which assesses exhaustion, disengagement, and the CWB scale from the Individual Work Performance Questionnaire (IWPQ), were used for data collection. The data were analyzed using the Statistical Package for Social Science 25.0. Results: The study results suggest that there is a significant positive relationship between job burnout two dimen­sions and CWB. The research also shows that age, education, and marital status affect both job burnout and CWB. Nevertheless, gender was found to have a significant effect only on the disengagement dimension of job burnout. Further, the study implies that exhaustion and disengagement are vital predictors influencing CWB. Conclusion: With regard to the results, the phenomena of job burnout provide the means that can provoke deviant behavior in the workplace. Keywords: Job burnout, Exhaustion, Counterproductive work behavior, Bank employees, OLBIOzadje / namen: Raziskali smo razmerje med izgorelostjo na delovnem mestu in kontraproduktivnim delovnim ve­denjem (CWB) med 307 zaposlenimi iz različnih bank v Jordaniji. Proučili smo tudi stopnje izgorelosti in CWB glede na spol, starost, zakonski stan in izobrazbo. Metodologija: Za zbiranje podatkov smo uporabili metoda priročnega vzorčenja za anketiranje zaposlenih v prvih bankah. Za zbiranje podatkov so uporabili lestvico Oldenburg (OLBI), ki ocenjuje izčrpanost in izključenost, in le­stvico CWB iz vprašalnika za individualno delovno uspešnost (IWPQ). Podatki so bili analizirani z uporabo paketa SPSS 25.0. Rezultati: Študija je pokazala, da obstaja pomembna pozitivna povezava med dvema dimenzijama izgorelosti dela in CWB. Raziskava tudi kaže, da starost, izobrazba in zakonski stan vplivajo tako na izgorelost službe kot na CWB. Pokazalo pa se je, da spol pomembno vpliva le na dimenzijo »ne-angažiranost« na delovnem mestu. Poleg tega študija kaže, da sta izčrpanost in neangažiranost ključna napovednika, ki vplivata na CWB. Zaključek: Glede na naše rezultate, pojav izgorelosti na delovnem mestu lahko povzroči deviantno vedenje na delovnem mestu. Ključne besede: Izgorelost na delu, izčrpanost, Kontraproduktivno delovno vedenje, Zaposleni v bankah, OLBI

Organizacijska kultura in obnašanje v dobrobit organizacija: temna stran organizacijske politike

Background and Purpose: Organisational politics can have a substantial negative effect on employees’ perfor­mance, however many organisations still do not pay attention to this organisational behaviour. In our study, we aim to examine the relationship between organisational culture and organisational citizenship behaviour through how employees perceive political behaviour within organisations. Methods: Convenience sampling technique has been employed, quantitative data were collected from 532 employ­ees in the Jordan banking industry via online surveys. Structural equation modelling (SEM) was employed to test the hypotheses of the study. Results: Analyses showed that organisational culture within the banking industry has an effect on how employees perceive political behaviour. A negative perception of political behaviour by employees, in turn, has a negative influ­ence on employees’ citizenship behaviour. These findings answer previous calls to investigate the destructive effect of organisational politics on employee outcomes. Conclusion: Organisations should pay more attention to the destructive effect of organisational politics and try to minimise such behaviour. Organisational citizenship behaviour, in contrast, benefits organisational performance, and the enhancement of this is recommended through the implementation of more effective policies and strategies. Keywords: Organisational culture; Perceived organisational politics; Organisation citizenship behaviourOzadje in namen: Organizacijska politika lahko bistveno negativno vpliva na uspešnost zaposlenih, vendar številne organizacije še vedno niso pozorne na to možnost organizacijskega vedenja. V naši študiji želimo raziskati razmerje med organizacijsko kulturo in obnašanjem v dobrobit organizacije upoštevajoč, kako zaposleni dojemajo politično vedenje v organizacijah. Metode: Uporabljena je bila tehnika enostavnega vzorčenja, kvantitativni podatki so bili zbrani od 532 zaposlenih v jordanski bančni industriji s pomočjo spletnih anket. Za preizkušanje hipotez študije smo uporabili modeliranje strukturnih enačb (SEM). Rezultati: Organizacijska kultura v bančništvu vpliva na to, kako zaposleni dojemajo politično vedenje. Negativno dojemanje političnega vedenja zaposlenih pa negativno vpliva na vedenje zaposlenih v dobrobit organizacije. Naše ugotovitve so odgovor na zaključke in predloge drugih raziskav, ki pozivajo, da se bolje prouči škodljive vplive orga­nizacijske politike na rezultate zaposlenih. Zaključek: Organizacije bi morale biti bolj pozorne na škodljive učinke organizacijske politike in poskušati takšno vedenje čim bolj zmanjšati. V nasprotju s tem, vedenje v dobrobit organizaciji koristi organizacijski uspešnosti, zato ga je treba izboljšati z izvajanjem učinkovitejših politik in strategij. Ključne besede: Organizacijska kultura; Zaznana organizacijska politika; Obnašanje v dobrobit organizacije

Vloga transformacijskega podjetništva, pripravljenosti na spremembe in kontraproduktivnega delovnega vedenja dela pri povečanju uspešnosti zaposlenih

Background and Purpose: The company sustainability balancing economic with social impact to coexist whilst the transformation entrepreneurship create the coexist. The purpose of this research is to better understand the consequences of transformational entrepreneurship, in terms of increasing organizational readiness for change, minimizing counterproductive work behavior and enhancing employee performance. In addition, this paper aims to comprehend the extent to which organizational readiness for change and counterproductive work behavior affect employee performance. Methodology: The data were collected via a survey of 257 branches of a state-owned bank. The structural equation model (SEM) was used to test the proposed model. Findings: Transformational entrepreneurship positively and significantly affect organizational readiness for change and employee performance, and negatively and significantly affect counterproductive work behavior. Moreover, the result demonstrated a significantly positive effect of organizational readiness for change on employee performance, and demonstrated a significantly negative effect of counterproductive work behavior on employee performance. Conclusion: Point of this study is the effectiveness of transformational entrepreneurship in directly affecting em­ployees’ performance. However, the effect transformational entrepreneurship has on readiness for change and counterproductive work behavior adds its impact on employees’ performance and based on the direct effect, readi­ness for comes up much more impactful than the other two. It implies how volatile and dynamics the work (internal and external) situations that having employees ready for change can help them cope with such volatility and dynam­ics to reach better performance. Keywords: Employee performance, Counterproductive work behavior, Readiness for change, Transformational en­trepreneurshipOzadje in namen: Trajno p odjetje u ravnoteži g ospodarski i n d ružbeni v pliv, m edtem k o t ransformacijsko p odje­tništvo ustvarja ravnotežje med gospodarskim in družbenim vplivom. Namen te raziskave je proučiti vpliv trans­formacijskega podjetništva na povečanje organizacijske pripravljenosti na spremembe, zmanjšanje kontraproduk­tivnega delovnega vedenja in povečanje uspešnosti zaposlenih. Poleg tega želi prispevek proučiti, v kolikšni meri organizacijska pripravljenost vpliva na spremembe in kontraproduktivno delovno vedenje na uspešnost zaposlenih. Metodologija: Podatki so bili zbrani z anketo v 257 podružnicah državne banke. Za preizkus predlaganega modela smo uporabili model strukturne enačbe (SEM). Ugotovitve: Transformacijsko podjetništvo pozitivno in pomembno vpliva na organizacijsko pripravljenost na spre­membe in uspešnost zaposlenih ter negativno in pomembno vpliva na kontraproduktivno delovno vedenje. Poleg tega je študija pokazala znaten pozitiven učinek organizacijske pripravljenosti na spremembe na uspešnost zaposle­nih in izrazito negativen učinek kontraproduktivnega delovnega vedenja na uspešnost zaposlenih. Zaključek: Glavna ugotovitev te študije je, da se učinkovitost transformacijskega podjetništva kaže pri neposre­dnem vplivu na uspešnost zaposlenih. Vendar vpliv, ki ga ima transformacijsko podjetništvo na pripravljenost na spremembe in na kontraproduktivno delovno vedenje, poveča njegov vpliv na uspešnost zaposlenih. Neposredni učinek na je veliko pomembnejši od prej omenjenih dveh. Iz tega izhaja, da v volatilnih in dinamičnih so delovnih situacijah (notranjih in zunanjih), pripravljenost zaposlenih na spremembe lahko pomaga, da se spoprimejo s tako nestanovitnostjo in dinamiko in dosežejo boljše rezultate. Ključne besede: Organizacijsko zaupanje; Organizacijska zavezanost; Zdravstvene organizacije, Strateško upravlja­nj

Kako zaznana organizacijska podpora vpliva na psihološki kapital? Posredniška vloga avtentičnega vode­nja

Background and Purpose: Authentic leadership, the most noteworthy positive leadership style accepted by pos­itive organizational behavior scholars, is famous for its contributions to psychological capitals. And, in fact, this leadership style can flourish and be experienced more easily in situations where there are supportive organizational conditions. Hence, in this study, we assume that organizational support is an important antecedent for experiencing and displaying authentic leadership. Furthermore, in organizations wherein authentic leadership is practiced, people may assume organizational support comes about thanks to their leaders’s management style, particularly where authentic leadership may shadow the effect of perceived organizational support on the psychological capitals of individuals. So, in our model we proposed that perceived organizational support will have a positive effect on both authentic leadership style and the psychological capitals of individuals. Moreover, authentic leadership will act as a mediator in this relationship. Design/Methodology/Approach: For the related field research we collected data from professionals working in the service sector in Istanbul. Related data have been analysed with structural equation modelling in order to test our hypotheses. Results: Results of this study confirmed our assumptions regarding the positive effects of perceived organizational support on authentic leadership and on four basic dimensions of psychological capital: self-efficacy, optimism, resilience, and hope. Moreover, our results confirmed the statistically significant effect of authentic leadership on psychological capital and partial mediator effect of authentic leadership in the relationship between perceived orga­nizational support and psychological capital. Conclusion: Our results indicate the importance of empowering employees and engaging in authentic leadership behaviour in increasing psychological capitals of employees and psychologically creating a more powerful work­force. Keywords: Perceived organizational support, Authentic leadership, Psychological capitalOzadje in namen: Avtentično vodenje, najbolj opazen pozitiven stil vodenja, ki so ga sprejeli znanstveniki pozitiv­nega organizacijskega vedenja, je znan po svojem prispevku k psihološkim kapitalu. Ta slog vodenja obstaja in ga je lažje doživeti v razmerah, ko obstajajo podporni organizacijski pogoji. Zato v tej študiji predpostavljamo, da je organizacijska podpora pomemben predhodnik izkušenj in izkazovanja avtentičnega vodenja. Poleg tega lahko v organizacijah, v katerih se prakticira avtentično vodenje, ljudje domnevajo, da do organizacijske podpore prihaja za­radi načina vodenja njihovih vodilnih, zlasti kadar lahko avtentično vodenje zasenči učinek zaznane organizacijske podpore na psihološki kapital posameznikov. V našem raziskovalnem modelu smo torej predlagali, da bo zaznana organizacijska podpora pozitivno vplivala tako na avtentični stil vodenja kot na psihološki kapital posameznikov. Poleg tega bo avtentično vodenje v tem odnosu delovalo kot posrednik. Oblikovanje / metodologija / pristop: Za namene raziskave smo zbrali podatke od strokovnjakov, ki delajo v sto­ritvenem sektorju v Istanbulu. Zbrane podatke smo analizirali z modeliranjem strukturnih enačb, in tako preizkusili postavljene hipoteze. Rezultati: Študija je potrdila naše hipoteze v zvezi s pozitivnimi učinki zaznane organizacijske podpore na avtentič­no vodenje in na štiri osnovne dimenzije psihološkega kapitala: samo-učinkovitost, optimizem, odpornost in upanje. Poleg tega so naši rezultati potrdili statistično pomemben vpliv avtentičnega vodenja na psihološki kapital in delni posredni učinek avtentičnega vodenja v povezavi med zaznano organizacijsko podporo in psihološkim kapitalom. Zaključek: Naši rezultati kažejo na pomen opolnomočenja zaposlenih in vključevanja avtentičnega vodstvenega vedenja pri povečanju psihološkega kapitala zaposlenih in psihološkem vplivu na delovno učinkovitost zaposlenih. Ključne besede: Zaznana organizacijska podpora, Avtentično vodstvo, Psihološki kapita

Molk v letalstvu: razvoj in validacija orodja za merjenje razlogov, da osebje za vzdrževanje letal ne poroča

Background and purpose: Organizational silence, seen as the greatest obstacle to the success of organizations and expressed as a refraining from expressing feelings, and ideas about problems encountered in their organi­zations, is identified as the avoidance of voluntary reporting in aviation organizations. The main purpose of this research is to identify and develop a tool to measure the various reasons for aviation employees’ remaining silent about the unsafe acts and events they witness, and the factors causing them to refrain from adopting safety en­hancement proposals. Methodology: Within the scope of the study, a data collection tool was developed. Explanatory and confirmatory factor analysis of the data obtained from 483 employees was conducted to test the reasons for not reporting volun­tarily in aviation. Results: As a result, it was found that employees did not participate in voluntary reporting due to factors of silence based on relational and prosocial factors, disengagement, quiescence and acquiescence, along with fear and defen­siveness. Conclusion: Accordingly, organizations need to acknowledge and act with the awareness that organizational silence is a common phenomenon. The importance of voluntary reporting should be explained to employees at every oppor­tunity and the number of quality voluntary reports should be increased. However, this should go beyond the simple slogans of ‘Safety comes first in this workplace’ or ‘Safety first’ hanging on the wall of every organization. Keywords: Organizational silence, Reporting, Safety management system, Aircraft maintenanceOzadje in namen: Organizacijski molk, ki je često največja ovira za uspeh organizacij, se kaže kot izogibanje izražanja čustev in idej o težavah, s katerimi se srečujejo njihove organizacije. Opredelimo ga lahko kot izogibanje pro­stovoljnemu poročanju v letalskih organizacijah. Glavni namen te raziskave je opredeliti in razviti orodje za merjenje razlogov, zaradi katerih letalski uslužbenci molčijo o nevarnih dogodkih in dogodkih, ki so jim priča, ter dejavnikih, zaradi katerih se vzdržijo sprejemanja predlogov za izboljšanje varnosti. Zasnova / metodologija / pristop: V okviru študije je bilo razvito orodje za zbiranje podatkov. Pojasnjevalna in potrditvena faktorska analiza podatkov, pridobljenih od 483 zaposlenih, je bila izvedena za preizkus razlogov za prostovoljno poročanje v letalstvu. Rezultati: Posledično je bilo ugotovljeno, da zaposleni niso sodelovali pri prostovoljnem poročanju zaradi dejavni­kov molka, ki temeljijo na relacijskih in prosocialnih dejavnikih, razdruževanju, mirovanju in popuščanju ter strahu in obrambnosti. Zaključek: V skladu s tem morajo organizacije priznati in delovati z zavedanjem, da je organizacijski molk pogost pojav. Pomen prostovoljnega poročanja je treba zaposlenim razložiti ob vsaki priložnosti in povečati število kakovo­stnih prostovoljnih poročil. Vendar bi to moralo presegati preprosta gesla „Varnost je na prvem mestu na delovnem mestu“ ali „Varnost najprej“, ki visi na steni vsake organizacije. Ključne besede: Organizacijska tišina, Poročanje, Sistem varnega upravljanja, Vzdrževanje leta

Kulturni, vodstveni in organizacijski dejavniki vpliva na rezultate prevzemov in združitev

Background/Purpose: This work is focused on the variables that influence the outcomes of mergers and acquisi­tions, by learning from past mistakes, adopt better strategies and make wiser decisions to enhance the outcomes of their mergers and acquisitions. Using a qualitative approach, this research contributes to existing knowledge on mergers and acquisitions performance by exploring the cultural, managerial and organizational factors dimensions through an integrative approach using multiple perspectives. Methodology: Fifteen interviews were conducted with experienced professionals in multiple areas of mergers and acquisitions. Content analysis was used to interpret the results. This enabled to achieve a more complete set of an­swers and potential solutions while comparing opinions on the same problems from slightly different angles. Results: Results show the existence of managerial hubris, emotional attachment and over-optimism in mergers and acquisitions. There was a relative support towards standardizing the process of mergers and acquisitions deals, but respondents advise to keep some creativity and flexibility. Conclusion: The article concludes by addressing key issues for mergers and acquisitions performance: capabilities and experience; organizational communication; internal coordination; and, key issues for decision-making. Keywords: Mergers and acquisitions, Synergies, Culture, Strategy, Growth, Performance.Ozadje / namen: Raziskava se osredotoča na spremenljivke, ki vplivajo na rezultate združitev in prevzemov, iz­hajajoč iz analize preteklih napak, da bi managerji lahko izluščili boljše strategije in sprejemali modrejše odločitve za izboljšanje rezultatov združitev in prevzemov. Študija prispeva k obstoječemu znanju o uspešnosti združitev in prevzemov z raziskovanjem razsežnosti kulturnih, vodstvenih in organizacijskih dejavnikov s pomočjo integrativnega pristopa z več perspektivami. Metodologija: Opravljenih je bilo petnajst intervjujev z izkušenimi strokovnjaki na več področjih združitev in prev­zemov. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili vsebinsko analizo. To je omogočilo celovitejši nabor odgovorov in možnih rešitev, ob primerjanju mnenj o istih problemih, obravnavanih z nekoliko različnih zornih kotov. Rezultati: Študija kaže na vpliv vodstvene ogroženosti, čustvene navezanosti in preveč optimizma pri združitvah in prevzemih. Pokazala se je zmerna podpora standardizaciji postopkov združitev in prevzemov, vendar anketiranci svetujejo, da ne pozabimo na kreativnost in prilagodljivost. Zaključek: Članek zaključuje z strnitvijo ključnih vprašanj glede uspešnosti združitev in prevzemov: zmogljivosti in izkušnje, organizacijska komunikacija, notranje usklajevanje in ključni dejavniki pri odločanju. Ključne besede: Združitve in prevzemi, Sinergije, Kultura, Strategija, Rast, Izvedba

Razvoj korporativne trajnosti v podjetjih z uporabo izbranih praks in orodij

Background and Purpose: The research paper identifies practices and tools to support corporate sustainability concept that can lead to increased business competitiveness in a dynamically developing business world. The pur­pose of the paper is to provide insight into the practices and tools of corporate sustainability applied by the Slovak industrial enterprises and which barriers do exist. Moreover, the aim is also to identify factors influencing the appli­cation of tools such as company ownership, importance of sustainability concept, and company vision. Design/Methodology/ Approach: In order to obtain the necessary data an online questionnaire was used. The sample of enterprises was selected on the basis of the enterprise size and the industry focus (n = 336). The following statistical methods were used 1) one-way ANOVA, 2) the Kruskal-Wallis test, and 3) the Wilcoxon rank-sum test. Results: This paper revealed some key insights: 1) foreign-owned enterprises are better at application of sustain­ability practices and tools, 2) still quite a few enterprises attribute the importance to the concept, 3) the existence of barriers, particularly in the form of a lack of financial resources, 4) one of the key drivers of sustainability is enterprise vision. Conclusion: The paper created and analyzed quite a comprehensive list of practices and tools suitable for enter­prises in Slovakia. There was an effort to find out point at the ways how enterprises contribute to sustainable devel­opment. It was also found out that they attach importance to vision as a major trigger for the application of the tools. Keywords: Corporate sustainability, Practices, Tools, Barriers, Company visionOzadje in namen: V članku so opredeljene prakse in orodja za podporo konceptu trajnostnosti podjetij, ki lahko pri­vedejo do večje konkurenčnosti poslovanja v dinamično razvijajočem se poslovnem svetu. Namen prispevka je za­gotoviti vpogled v prakse in orodja korporativne trajnosti podjetij, kakršna uporabljajo slovaška industrijska podjetja, in identificirati ovire za njihovo uporabo. Cilj je tudi ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na uporabo orodij, kot so lastništvo podjetja, percepcija pomena koncepta trajnosti in vizija podjetja. Zasnova / Metodologija / Pristop: Za pridobitev potrebnih podatkov je bil uporabljen spletni vprašalnik. Vzorec podjetij je bil izbran na podlagi velikosti podjetja in panoge (n = 336). Uporabljene so bile naslednje statistične me­tode: 1) enosmerna ANOVA, 2) Kruskal-Wallisov test in 3) Wilcoxonov testni seštevek. Rezultati: Raziskava je razkrila nekaj ključnih spoznanj: 1) podjetja v tuji lasti več uporabljajo trajnostne prakse in orodja; 2) še vedno precej podjetij ne pripisuje pomena trajnosti; 3) ovire obstajajo zlasti v obliki pomanjkanja finanč­nih sredstev; 4) eden ključnih dejavnikov trajnosti je vizija podjetja. Zaključek: V članku smo analizirali dokaj obsežen seznam praks in orodij, primernih za podjetja na Slovaškem. Prizadevali smo si, da bi ugotovili, kako podjetja prispevajo k trajnostnemu razvoju. Ugotovljeno je bilo tudi, da pripi­sujejo pomembnost viziji podjetja kot glavni pobudi uporabe orodij. Ključne besede: korporativna trajnost, prakse, orodja, ovire, vizija podjetj

Vplivi transformacije v industrijo 4.0 v proizvodnem sektorju: primer ZDA

Background and purpose: The transformation to Industry 4.0 increases the number of robots installed within indus­tries, which brings great shifts in industrial ecosystems. For this reason, our research goal was to analyze the key performance indicators to investigate the economic and social sustainability of the changes in production. Methodology: The combination of official (World Bank, U.S. Bureau of Labor Statistics) and publicly available (Federal Reserve Economic Data, Industrial Federation of Robotics) data was used for statistical data processing, including comparison, correlation, cross-correlation and vector autoregression analysis, to present the past develop­ments and also to predict future trends within the U.S. manufacturing sector. Results: In contrast to robust industry robotization observed in the 2008–2018 period, the share of manufacturing output and employment declined. Nonetheless, the vector autoregression model forecast shows, that the U.S. manu­facturing sector has arrived at a turning point, after which robotization can increase employment and labor productivi­ty of workers, while also stimulating further growth of their education levels. Conclusion: The transition to Industry 4.0 has a major impact on increasing demands for new knowledge and skills for increased productivity. Accordingly, forecasted growths of analyzed manufacturing indicators suggest that negative impacts of robotization in the recent past were only temporary, due to the entrance to the Industry 4.0 era. Nonetheless, additional policies to support sustainable industry development are required. Keywords: Industry transformation, Robotization, Industrial output, Labor productivity, Employment, Education level, Industry 4.0, Industry 5.0Ozadje in namen: S transformacijo v industrijo 4.0 se v industriji povečuje število nameščenih robotov, kar prinaša velike premike v industrijskih ekosistemih. Zato je bil naš raziskovalni cilj analizirati ključne kazalnike uspešnosti, da bi raziskali ekonomsko in socialno vzdržnost teh sprememb v proizvodnji. Zasnova / metodologija / pristop: Kombinacija uradnih (World Bank, U.S. Bureau of Labor Statistics) in javno dostopnih (Federal Reserve Economic Data, Industrial Federation of Robotics) podatkov je bila uporabljena za stati­stično obdelavo podatkov, vključujoč primerjavo, korelacijo, navzkrižno korelacijo in analizo vektorske avtoregresije, da bi predstavili pretekli razvoj in tudi napovedali prihodnje trende v ameriškem proizvodnem sektorju. Rezultati: V nasprotju z močno robotizacijo v obdobju 2008–2018 se je delež proizvodnje in zaposlitve v proizvod­nem sektorju v tem obdobju zmanjšal glede na celotno industrijo. Kljub temu napoved modela vektorske avtoregre­sije kaže, da je ameriški proizvodni sektor prišel do prelomne točke, po kateri lahko robotizacija poveča zaposlenost in produktivnost delavcev, hkrati pa spodbuja nadaljnjo rast njihove izobrazbene ravni. Zaključek: Prehod na industrijo 4.0 močno vpliva na vse večje potrebe po novih znanjih in veščinah za večjo pro­duktivnost. V skladu s tem napovedane rasti analiziranih proizvodnih kazalnikov kažejo, da so bili negativni vplivi robotizacije v nedavni preteklosti le začasni zaradi vstopa v industrijo 4.0. Kljub temu pa so potrebne dodatne politike za podporo trajnostnemu razvoju industrije. Ključne besede: Transformacija industrije, Robotizacija, Industrijska proizvodnja, Produktivnost dela, Zaposlitev, Stopnja izobrazbe, Industrija 4.0, Industrija 5.

Sestava in pomen kazalnikov družbene odgovornosti podjetij - od rezultatov do bistva

Background and Purpose: Regular reporting on Corporate Social Responsibility (hereinafter referred to as CSR) should make it easier for enterprises to identify the sustainability risks and lead to an increased investors and consumers’ confidence. The aim of the paper is to find out how the indices which evaluate the socially responsible behaviour of enterprises are constructed. Design/Methodology/Approach: The scoping review is the method used in this study. The scoping question is: What do we know about the construction of indices evaluating the socially responsible behaviour of organisations from the existing expert resources? Results: The analysis of 20 papers shows that there is no consensus about the method of determining the weights and constructing the index. There are 4 approaches to the aggregated index construction. The first one uses the percentage of filling the specific criteria or the average of values of specific dimensions of the index. The second one uses the multi-criteria decision-making methods (most often the Analytical hierarchical process method). The third one uses unconventional linguistic models and fuzzy logic and finally, the fourth one uses the factor analysis or the method of the main components. Conclusion: The main feature of CSR indices lies in their methodological disunity. It complicates the understanding of the CSR outputs and essentially makes it impossible to create a CSR performance ranking, especially for small and medium-sized enterprises (hereinafter referred to as SMEs). Keywords: Corporate Social Responsibility, Index, SMEs, Scoping review, Clarity of CSR index outputOzadje in namen: Redno poročanje o družbeni odgovornosti podjetij naj bi podjetjem olajšalo prepoznavanje traj­nostnih tveganj in vodilo do večjega zaupanja vlagateljev in potrošnikov. Namen prispevka je ugotoviti, kako so sestavljeni indeksi, ki se uporabljajo za ocenjevanje družbeno odgovornega ravnanja podjetij. Zasnova / metodologija / pristop: Pregled obsega je metoda, uporabljena v tej študiji. Vprašanje za določanje obsega je: Kaj vemo o oblikovanju indeksov, ki ocenjujejo družbeno odgovorno vedenje organizacij iz obstoječih strokovnih in znanstvenih virov? Rezultati: Analiza 20 člankov je pokazala, da glede metode določitve uteži in konstrukcije indeksa ni soglasja v lite­raturi. Obstajajo 4 pristopi k oblikovanju indeksa. Prvi uporablja odstotek izpolnjevanja določenih meril ali povprečje vrednosti določenih dimenzij indeksa. V drugem pa so uporabljene večkriterijske metode odločanja (najpogosteje analitična hierarhična metoda). Tretji uporablja nekonvencionalne lingvistične modele in mehko logiko, četrti pa te­melji na faktorski analizi ali metodi glavnih komponent. Zaključek: Glavna značilnost indeksov družbene odgovornosti je njihova metodološka raznolikost. To oteži razu­mevanje rezultatov analiz družbene odgovornosti podjetij in v bistvu onemogoča rangiranje po uspešnosti glede družbene odgovornosti, še zlasti za mala in srednje velika podjetja. Ključne besede: Družbena odgovornost podjetij, Indeks, Pregled obsega, Indeks družbene odgovornosti podjeti

Tehnike kriznega menedžmenta v turističnih MSP-jih med pandemijo Covid-19

Background and purpose: This study examines crisis management practices (CMPs) for micro, small, and medi­um-sized enterprises (SMEs) in the field of tourism during the global coronavirus (COVID-19) pandemic. The purpose of this study is to analyse how tourism SMEs reacted to the crisis caused by the pandemic. The present research aims to determine which operational CMPs were deployed by tourism SMEs to minimize the impact of the crisis. Design/Methodology/Approach: This study focuses on the following types of tourism SMEs – lodging facilities, food and beverage (F&B) facilities, and tourist agencies (TA). A total of 574 valid online questionnaires were obtained from SME managers. The structured questionnaire included 27 CMPs belonging to the four dimensions of crisis management – workforce, cost control, organizational support and marketing CMPs. Exploratory factor analysis and the non-parametric Kruskal Wallis H test and Mann-Whitney U test were used to investigate SMEs response to the crisis. Results: Results indicate that SMEs primarily focus on the following CMP dimensions (respectively): workforce, cost control, organizational support, and promotional and customer-related marketing practices. Results show that there are statistically significant differences in the usage of different CMPs among the different types of SMEs. Conclusion: The use of selected variables enables an internationally comparable benchmarking process and fa­cilitates the improvement of tourism SMEs crisis management. The conclusion provides suggestions for future re­search and useful information for scholars, policy makers, and tourism managers. Keywords: COVID-19, Crisis management, Slovenia, SMEs, TourismOzadje in namen: Raziskava preučuje tehnike kriznega menedžmenta v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (MSP) v turizmu v času pandemije korona virusa (COVID-19). Namen pričujoče raziskave je preučiti, kako so se turistična podjetja odzvala na krizo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Cilj raziskave je ugotoviti, katere ope­rativne tehnike kriznega menedžmenta so implementirale različne vrste turističnih MSP-jev, da bi zmanjšale vpliv globalne krize. Zasnova / metodologija / pristop: Študija se osredotoča na naslednje vrste turističnih MSP-jev: nastanitveni obra­ti, prehrambni obrati (F&B) ter turistične agencije (TA). S strani menedžerjev turističnih MSP-jev je bilo pridobljenih 574 veljavnih spletnih vprašalnikov. Strukturirani vprašalnik je zajemal 27 spremenljivk (tehnik) kriznega mene­džmenta, ki vsebinsko spadajo v štiri dimenzije (področja) kriznega menedžmenta – delovno silo, nadzor stroškov, organizacijsko podporo in trženjske prakse. Za preučevanje odziva MSP-jev na krizo so bile uporabljene sledeče statistične metode – eksplorativna faktorska analiza ter Kruskal Wallisov H in Mann-Whitneyev U test. Rezultati: R ezultati p ričajo o t em, d a s e M SP-ji p rimarno o sredotočajo n a n aslednje d imenzije k riznega m ene­džmenta (glede na pomen) – delovno silo, nadzor stroškov, organizacijsko podporo ter trženjske prakse. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike v uporabi različnih tehnik kriznega menedžmenta med različnimi vrstami turističnih MSP-jev. Zaključek: Uporaba izbranih tehnik kriznega menedžmenta omogoča mednarodno primerjalno analizo ter olajša iz­bor tehnik kriznega menedžmenta v turističnih MSP-jih. Zaključek raziskave vsebuje predloge za izvedbo prihodnjih raziskav in koristne informacije za raziskovalce, menedžerje ter snovalce razvojnih politik v turizmu. Ključne besede: COVID-19; Krizni menedžment; Slovenija; MSP; Turize