13 research outputs found

    Vpliv bioloških zdravil na kakovost življenja bolnikov z revmatološkim obolenjem

    Get PDF

    The Digital MIQE Guidelines Update: Minimum Information for Publication of Quantitative Digital PCR Experiments for 2020

    Get PDF
    Digital PCR (dPCR) has developed considerably since the publication of the Minimum Information for Publication of Digital PCR Experiments (dMIQE) guidelines in 2013, with advances in instrumentation, software, applications, and our understanding of its technological potential. Yet these developments also have associated challenges; data analysis steps, including threshold setting, can be difficult and preanalytical steps required to purify, concentrate, and modify nucleic acids can lead to measurement error. To assist independent corroboration of conclusions, comprehensive disclosure of all relevant experimental details is required. To support the community and reflect the growing use of dPCR, we present an update to dMIQE, dMIQE2020, including a simplified dMIQE table format to assist researchers in providing key experimental information and understanding of the associated experimental process. Adoption of dMIQE2020 by the scientific community will assist in standardizing experimental protocols, maximize efficient utilization of resources, and further enhance the impact of this powerful technology

    Stress-Influence factors perceived by healthcare workers in slovene hospital settings and their correlation with the quality and safety culture

    Get PDF
    Stres kot sopotnik sodobnega človeka je neločljivo povezan z delom. Stres je odziv, ki ga lahko imajo ljudje, kadar so izpostavljeni delovnim zahtevam in pritiskom. Posledice pogojev dela lahko imajo pomemben vpliv na zaposlene v zdravstveni negi in njihovo sposobnost za uresničitve nalog, sprejemanje odločitev, zmanjšano motivacijo in posledično lahko pripeljejo tudi do nepopravljivih posledic za kakovost in varnost pacientov. Težave, povezane s stresom, lahko vplivajo na učinkovito delovanje zdravstvenih organizacij. V doktorski disertaciji smo predstavili teoretično ozadje, s teoretičnimi osnovami in raziskovalnimi vrzelmi vpliva in posledic potencialnih dejavnikov stresa na delovnem mestu (medosebni odnosi, pogoji za delo, organizacija dela, obseg dela, kompetentnost za delo, možnosti razvoja idr.) med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Izvedli smo terensko presečno raziskavo z neeksperimentalnim eksplikativnim dizajnom, kjer je največji poudarek bil namenjen potencialnim dejavnikom stresa in interakciji s kulturo kakovosti in varnosti, ki smo jo nadgradili z empirično kvantitativno analizo omenjenih konstruktov. Raziskovalni model je osnovan na osnovi pregleda literature in ugotovljenih raziskovalnih vrzeli. Model je razdeljen na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je njihov vpliv različen. V raziskavo je bilo vključenih 11 % (N = 983) zaposlenih v zdravstveni negi 21 slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah ocenjujejo, da so na delovnem mestu izpostavljeni visoki stopnji stresa. Najpomembnejši dejavniki za pojav stresa so slaba organizacija dela, izmensko delo, težave zaradi delovne opreme, infrastrukture in slabega informacijskega sistema, pomanjkanje podpore vodstva, kritike s strani pacientov in svojcev ter profesionalne in intelektualne zahteve delovnega mesta. Zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, počutja ne navajajo slabše kot običajno, imajo pa občutek nenehnega pritiska. Posledice stresa se kažejo kot nekorekten odnos do drugih, nezdrav življenjski slog, telesni in psihični simptomi, želja po prenehanju opravljanja trenutnega dela in zmanjšana motiviranost za delo. Navedeno ima posledice na kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, saj omenjeni težki delovni pogoji, vplivajo na zaznano kulturo kakovosti in varnosti med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Raziskava pokaže, da je zaposlenim v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje, kot so ustrezno število zaposlenih, razvoj kariere, ustrezne urnike dela in posledično življenjsko ravnovesje, da ne bodo več imeli želje zapustiti delovno mesto. Soočiti se je treba z delovnim okoljem bolnišnic, kjer je potrebno za kulturo kakovosti in varnosti več odprte komunikacije, vključevanje zaposlenih in ustrezni pogoji dela. Samo spremembe na ravni posameznika, tima, organizacije in države bodo pripeljale do pozitivnih sprememb v odnosih, pogojih dela in zaznavanju kakovosti in varnosti zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Ključne besede: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni časStress is a companion of the modern age and closely associated with work. Stress is the reaction that occurs as a response to work-related challenges and pressures. Work conditions and their consequences can have a considerable impact on nurses and their abilities to achieve tasks, make decisions, lack of motivation, which can result in irreparable consequences regarding quality and patient’s safety. Stress-related issues can affect the efficiency and effectiveness of health organizations. This thesis provides a theoretical background with research gaps, their impact and consequences of potential stress factors at work (relationships at work, working conditions, work organization, the scope of work, competencies of nurses, development prospects etc.) among nurses at Slovene hospitals. A cross-sectional, non-experimental explanatory field research design was employed with the focus on potential stress factors and the interaction with the quality & safety culture upgraded by an empirical quantity analysis of the above-mentioned elements. The research model is based on a literature review and the established research gaps. Based on the assumptions of various influences, the model was divided into several dimensions. 11% nurses (N = 983) at 21 Slovene hospitals were included in the research. It was established that nurses at Slovene hospitals are exposed to great stress. Poor work organization, shift work, lack of working equipment, poor infrastructure and information system, lack of management support, complaints by patients and their families, professional and intellectual job requirements might best explain the source of stress. Nurses at Slovene hospitals do not report of experiencing a particular low wellbeinghowever, they feel constant pressure. Stress causes improper relationships, unhealthy lifestyle, physical and psychological symptoms, desire to quit one’s job, reduced work motivation. All this affects the abilities to provide a quality and a safe healthcare since arduous working conditions impact the perceived quality and safety culture among nurses working at Slovene hospitals. The research shows nurses at Slovene hospitals require appropriate working conditions, such as appropriate staffing and career development resulting in a balanced lifestyle that does not encourage employees to leave their work. It is necessary to address the working environments at hospitals requiring open communication, inclusion, and appropriate working conditions to achieve a culture of safety and quality. In order to trigger positive changes in relationships, working conditions and quality & safety perception in nurses at Slovene hospitals it is necessary to change the perspective at the level of individuals, team, organization, and the country

    Management kakovosti v bolnišnici

    No full text

    The Importance of Monitoring the Psychological Wellbeing and Mental Health of Nursing Staff for Sustainable Management

    No full text
    This study examines the psychological wellbeing and mental health of nursing staff and determines workplace factors that affect them. Wellbeing and sustainable workload are important for the quality of work life. A cross-sectional study of employees in nursing was conducted at Slovenian hospitals. The response was 35%. The main findings were that more than half of employees are satisfied or very satisfied with their job and with their leaders’ support, but they are often exposed to stress. Quality of work life, work–life balance, and managing stress at the workplace affect the psychological wellbeing and mental health of nursing staff. Management should identify the importance of monitoring and improving workplace factors that can affect the employees. At the same time, they should also be aware of the importance of sustainable development of nursing employees at the local and national levels to improve the working conditions and quality of work life for better psychological wellbeing and mental health for employees

    The Importance of Monitoring the Work-Life Quality during the COVID-19 Restrictions for Sustainable Management in Nursing

    Get PDF
    The aim of this study was to investigate the work-life quality and related workplace factors of nursing employees working in hospitals during the COVID-19 restrictions. Employees in nursing carry out nursing care at various levels of healthcare. Work-life quality refers to an individual’s feelings concerning work and outcomes and depends on different working characteristics and conditions. Quantitative research based on a cross-sectional study was used. This cross-sectional study included 486 employees in nursing from four Slovenian acute care hospitals. The results showed that most employees in nursing assessed the work-life quality on a moderate level: 76% were satisfied with their work, and 89% assessed their well-being at the workplace as positive. Considering the leaders’ support, the number of patients, adequate information, teamwork, working position, use of days off, and equipment for safe work, we can explain the 53.5% of the total variability of work-life quality. We also found that work-life quality had an essential effect on well-being at the workplace (β = 0.330, p p < 0.001) of employees in nursing. Work-life quality refers to an employees’ feelings about their workplace, and its monitoring is important for higher employees’ well-being and health. For management and policymakers in nursing, it is important to design strategies to ensure an adequate number of competent employees and establish a supportive leadership system. Work-life quality is an important factor in the recruitment and retention of the nursing workforce. Flexible working conditions and policy changes can improve work-life quality and balance. Nursing management must understand the influencing factors of work-life quality to improve nursing employee retention strategies

    Novosti – izkušnje – pobude: predstavitev poteka in vsebine učnih delavnic v splošni bolnišnici maribor

    No full text
    V učnih delavnicah se seznanjamo s potmi, ki vodijo h kakovostnemu delu in učinkovitem sodelovanju in jih želimo postavljati v ospredje kot glavni način doseganja kakovostne in kontinuirane zdravstvene nege, ki bi temeljila na sodelovanju z zaupanjem in modrostjo. Teorija izbire, ki je predstavljena v članku, je »ključ«, ki koristi medicinskim sestram v odnosu z bolniki, sodelavci in v osebnem življenju. Glavni aksiom teorije izbire pravi, da smo edina oseba, ki jo lahko nadziramo, mi sami. William Glasser, ki govori o teoriji izbire, raziskuje težave in išče rešitve na vseh pomembnejših področjih življenja: na delovnem mestu, v vzgoji in izobraževanju, v zakonski zvezi, v družini, v krajevni skupnosti. Zavedati se moramo, kako pomembno je, da znamo opazovati in poslušati sebe in druge, da se znamo izraziti tako, da nas drugi nedvoumno razumejo. Na spremembo lahko vpliva višja moralna in etična zavest

    Menedžment kakovosti v bolnišnici: kriteriji za doseganje varnosti

    No full text
    Uvod: Sistem kakovosti in varnosti je sistem odgovornosti in je danes glavni pogoj za pridobitev, nudenje in izvajanje zdravstvenih storitev. Prvi korak na poti kakovosti in varnosti je uveljavitev kulture varnosti za paciente v celotnem zdravstvenem sistemu. Namen raziskave je analizirati, kakšno vlogo zaposleni pripisujejo posameznim kriterijem za doseganje večje varnosti pacientov v bolnišnici. Metode: V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 17,6 % (n = 256) zaposlenih v zdravstveni negi v večjem zdravstvenem zavodu v Sloveniji. Raziskovalni instrument je bil vprašalnik 112 vprašanj zaprtega tipa, z rangiranjem po Likertovi lestvici. Za zanesljivost instrumenta je bil za različne spremenljivke izračunan koeficient alfa, znašal je od 0,717 do 0,839. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko, t-testom, korelacijsko ter regresijsko analizo. Statistična značilnost je bila p < 0,05. Rezultati: Po mnenju zaposlenih so kriteriji za doseganje varnosti človeški viri (x = 27,09), novi načini dela (x = 21,34), rezultati dela (x = 27,39) in učinkovitost (x = 24,92). Na doseganje varnosti statistično pomembno vpliva izobrazba. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da anketiranci med kriteriji za doseganje varnosti kot najpomembnejše v največji meri ocenjujejo rezultate dela in najmanj nove načine dela. Varnost pacienta pripomore k porastu kakovosti življenja. Največji vpliv na izboljšanje varnosti pacientov ima menedžment z doseganjem kriterijev za varnost pacientov

    Significance of pain assessment for the purpose of improving the level of health

    No full text
    Uvod: Točna procjena stupnja boli važna je za kvalitetno provođenje zdravstvene njege. Nedostatna edukacija zdravstvenih djelatnika o procjeni boli uzrokuje nezadovoljavajuću kvalitetu zdravstvene njege. Svrha je istraživanja utvrditi znaju li medicinski djelatnici dpovoljno o toj temi da zadovoljavajuće procijene stupanj boli, te koriste li se osobnom procjenom zadovoljavajuće u svakodnevnoj praksi. Metode: Za istraživanje je uporabljen originalni upitnik. Istraživanje je provedeno u zdravstvenoj ustanovi u Republici Sloveniji. U istraživanje je uključeno 100 ispitanika, a zadovoljavajuće popunjene upitnike vratilo je njih 82. Za utvrđivanje statističke važnosti uporabljen je t-test. Rezultati: Stupanj obrazovanja medicinskih djelatnika [r=0,314; p<0,001] i samocjenjivanje aktivnosti radi liječenja boli [r=0,245; p<0,001] statistički su znatno povezani sa stupnjem kvalitete zdravstvene njege. Rasprava: Procjena boli pomoć je pri kontroli intenziteta boli, čemu može pridonijeti znanje medicinskih sestara. Također, međunarodna istraživanja pokazuju da je potrebno dati prioritet u liječenju kronične boli u kliničkom okruženju. Rezultati ovog istraživanja mogu dovesti do razvoja i provedbe tekućih programa obuke za zaposlenike koje bi temeljili na dokazima iz područja liječenja boli. Poznato je da medicinske sestre trebaju odgovarajuće znanje, vještine, stavove i timsku suradnju u liječenju boli koja može učinkovito pridonijeti udobnosti pacijenta

    Značajnost procjene boli radi poboljšanja stupnja kvalitete zdravstvene njege

    Get PDF
    Uvod: Točna procjena stupnja boli važna je za kvalitetno provođenje zdravstvene njege. Nedostatna edukacija zdravstvenih djelatnika o procjeni boli uzrokuje nezadovoljavajuću kvalitetu zdravstvene njege. Svrha je istraživanja utvrditi znaju li medicinski djelatnici dpovoljno o toj temi da zadovoljavajuće procijene stupanj boli, te koriste li se osobnom procjenom zadovoljavajuće u svakodnevnoj praksi. Metode: Za istraživanje je uporabljen originalni upitnik. Istraživanje je provedeno u zdravstvenoj ustanovi u Republici Sloveniji. U istraživanje je uključeno 100 ispitanika, a zadovoljavajuće popunjene upitnike vratilo je njih 82. Za utvrđivanje statističke važnosti uporabljen je t-test. Rezultati: Stupanj obrazovanja medicinskih djelatnika [r=0,314; p<0,001] i samocjenjivanje aktivnosti radi liječenja boli [r=0,245; p<0,001] statistički su znatno povezani sa stupnjem kvalitete zdravstvene njege. Rasprava: Procjena boli pomoć je pri kontroli intenziteta boli, čemu može pridonijeti znanje medicinskih sestara. Također, međunarodna istraživanja pokazuju da je potrebno dati prioritet u liječenju kronične boli u kliničkom okruženju. Rezultati ovog istraživanja mogu dovesti do razvoja i provedbe tekućih programa obuke za zaposlenike koje bi temeljili na dokazima iz područja liječenja boli. Poznato je da medicinske sestre trebaju odgovarajuće znanje, vještine, stavove i timsku suradnju u liječenju boli koja može učinkovito pridonijeti udobnosti pacijenta
    corecore