5 research outputs found

    Mnenje posvetovalnega sestanka revmatologov in pulmologov glede obravnave bolnika s prizadetostjo pljučnega intersticija v sklopu vnetnih revmatičnih bolezni

    Get PDF
    Vnetne revmatične bolezni so heterogena skupina bolezni, ki lahko prizadenejo tudi pljučni intersticij. Tako kot je pogostnost intersticijske pljučne bolezni (IPB) v okviru vnetnih revmatičnih bolezni variabilna, je tudi klinična slika zelo raznolika: od omejene nenapredujoče prizadetosti pljučnega intersticija do fulminantno potekajoče življenje ogrožajoče bolezni. Podatki za diagnosticiranje in zdravljenje IPB v sklopu vnetnih revmatičnih bolezni so razmeroma skopi. Temeljno zdravljenje praviloma predstavljajo imunomodulacijska zdravila. Nedavno so se jim pri progresivni pljučni fibrozi pridružili še protifibrotiki. Odločitev pri kom, kdaj in kako intenzivno zdraviti IPB pogosto predstavlja izziv. V prispevku podajamo sklepe multidisciplinarnega posvetovalnega sestanka slovenskih revmatologov in pulmologov, ki po mnenju avtorjev glede na dostopne podatke pomenijo dobro prakso pri obravnavi tovrstnih bolnikov. Osredinjamo se na bolnike s sistemskimi vezivnotkivnimi boleznimi in revmatoidnim artritisom

    Presaditev pljuč v Sloveniji – izkušnje prvih treh let

    Get PDF
    Izhodišča: Presaditev pljuč je zahtevna metoda zdravljenja za izbrane bolnike z napredovalo pljučno boleznijo. Naraščanje števila primernih kandidatov in standarizacija posega sta v letu 2018 omogočila vzpostavitev transplantacijskega centra v UKC Ljubljana. Prispevek poroča o prvih rezultatih. Metode: Opravili smo analizo lastnega registra bolnikov. Rezultate smo primerjali s skupino bolnikov, ki so jim pred tem opravili presaditev v AKH Dunaj. Rezultati: Med 15. 9. 2018 in 15. 9. 2021 smo opravili 37 presaditev pljuč (od tega pri 13 ženskah). Indikacije so bile KOPB (n = 13, 35 %), pljučne fibroze (n = 7, 19 %), cistična fibroza (n = 5, 14 %), kovidna pljučnica (n = 4, 11 %), bronhiektazije (n = 3, 8 %), pljučna hipertenzija (n = 2, 5 %), limfangioleiomiomatoza (n = 1, 3 %), pomanjkanje alfa-1-antitripsina (n = 1, 3 %) in bronhiolitis (n = 1, 3 %). V primerjavi s prejšnjo skupino bolnikov, napotenih v AKH Dunaj (71 bolnikov, od tega 35 žensk), je bil delež bolnikov s KOPB višji (35 % in 16 %, p = 0,019), bolniki pa so bili starejši (mediana [razpon], 59 [14–68] in 43 [4–58] let, p = 0,001). 76 % darovanih pljuč ni ustrezalo standardnim merilom (30 % darovalcev je bilo starejših od 55 let, 22 % jih je imelo infiltrate na rentgenogramu pljuč, 24 % pa ni izpolnjevalo enega od ostalih meril), v 43 % pa je bila potrebna redukcija velikosti, kar pa ni vplivalo na primarno odpoved presadka. Kratkoročno preživetje je bili podobno v obeh skupinah (1-letno preživetje v UKC Ljubljana 89 % [95 % CI 78–99 %] in v AKH Dunaj 83 % [95 % CI 74–92 %]). Zaključek: Prvi rezultati kažejo, da so zgodnji izidi po presaditvi pljuč primerljivi pri bolnikih, ki so imeli presaditev v UKC Ljubljana ali v AKH Dunaj

    Chelant soil-washing technology for metal-contaminated soil

    No full text
    <div><p>We demonstrate here, in a pilot-scale experiment, the feasibility of ethylenediaminetetraacetate (EDTA)based washing technology for soils contaminated with potentially toxic metals. Acid precipitation coupled to initial alkaline toxic metal removal and an electrochemical advanced oxidation process were used for average recovery of 76±2% of EDTA per batch and total recycle of water in a closed process loop. No waste water was generated; solid wastes were efficiently bitumen-stabilized before disposal. The technology embodiment, using conventional process equipment, such as a mixer for soil extraction, screen for soil/gravel separation, filter chamber presses for soil/liquid and recycled EDTA separation and soil rinsing, continuous centrifuge separator for removal of precipitated metals and electrolytic cells for process water cleansing, removed up to 72%, 25% and 66% of Pb, Zn and Cd from garden soil contaminated with up to 6960, 3797 and 32.6 mg kg<sup>−1</sup> of Pb, Zn and Cd, respectively, in nine 60 kg soil batches. Concentrations of Pb and Zn remaining in the remediated soil and bioaccessible from the simulated human intestinal phase soil were reduced by 97% and 96% and were brought under the level of determination for Cd. In the most cost-effective operation mode, the material and energy costs of remediation amounted to 50.5≠<i>uro</i> ton<sup>−1</sup> soil and the total cost to 299≠<i>uro</i> ton<sup>−1</sup>.</p></div

    Association Between Routine Blood Biomarkers and Clinical Phenotypes and Exacerbations in Chronic Obstructive Pulmonary Disease

    Get PDF
    Chronic obstructive pulmonary disease (COPD) is associated with increased lung and systemic inflammation. We aimed to identify associations between easy-to-obtain blood biomarkers and the frequency and severity of exacerbations. Cross-sectional, multicentre study performed in four centres in Spain, Italy, Bulgaria, and Slovenia. Blood samples were obtained for blood cell count, C-reactive protein (CRP), alpha-1 antitrypsin (AAT) and fibrinogen analysis. The neutrophil/lymphocyte ratio (NLR), platelet/lymphocyte ratio (PLR) and eosinophil/basophil ratio (EBR) were calculated. Firstly, patients were divided into clinical phenotypes according to the Spanish guidelines of COPD, and secondly, patients were classified into 2 groups: non-exacerbators (≤1 ambulatory exacerbation in the previous year) and exacerbators (≥2 ambulatory exacerbations or 1 hospitalisation in the previous year). A multivariate stepwise logistic regression model was performed to identify laboratory parameters associated with exacerbators. A total of 355 patients with a mean age 66 years (SD=8.9) were included, and 64% were male. The mean FEV1% (forced expiratory volume in the first second) was 55% (SD=20%), and the mean COPD Assessment Test (CAT) score was 15.6 (SD=7.9). One hundred ninety-six (55.2%) patients were classified in the non-exacerbator group, and 159 (44.8%) were exacerbators. Patients in the exacerbators group presented lower haemoglobin levels (p=0.019) and ERB (p= 0.023) but higher CRP levels (p=0.001). In the multivariate analysis, females, higher levels of CRP, lower FEV1% and low EBR were independently related to exacerbators. Female sex, having a more severe impairment of lung function, higher CRP levels and a lower EBR are associated with an exacerbator phenotype in COP
    corecore