The path to abstraction

Often we hear people wondering about abstract art and what it is about or arguing that it is child’s play. However, abstract art is not simple, in fact, it is very exacting. Throughout my studies, I as well had difficulties with confronting and practising abstraction but by solving study examples, I now understand it better. In my diploma seminar paper, I will discuss abstraction, its history and people who have created it. Furthermore, I will analyse concepts of abstraction and abstracted and present the research I took during my academic year when I was trying to practise abstraction and find ways to it. I will link abstract art with the art works of primary school students and explore ways to abstraction so that as a teacher, I will help children get to know and accept abstraction easier. I will focus on strategies for approaching the concept of abstraction to primary school students in art classes. In doing so, I will consider syllabus, fine art theory themes and techniques. My goal is to make abstraction more understandable to children with the help of tasks which should be as diverse, logical and useful as possible for all fine art fields. I wish my research paper would help primary school teachers to successfully use my examples in teaching

Prostori prezentacije: razstava kot praktični del D izbirnega predmeta, mentor doc. Andrej Brumen Čop

Razstava Prostori prezentacije je dobila ime po D izbirnem predmetu, ki se je v tem šolskem letu na Oddelku za likovno pedagogiko izvajal prvič. Predmet je zasnovan kot množica teoretičnih in praktičnih vsebin, ki se tičejo problema prezentacije oziroma predstavitve. Pri tem so nam bile v pomoč misli teoretikov (B. Groys, J. Elkins, M. J. Jacob, J. Baas idr.), ki se ukvarjajo z opazovanjem spreminjanja prezentacij v sodobni umetnosti. Šli smo tudi na teren in si ogledali nekatere postavitve v muzejih, galerijah in zbirkah, potem pa se dejansko lotili razstave v galeriji Pef, ki ima popolnoma študijski namen

Prostori prezentacije: razstava kot praktični del D izbirnega predmeta, mentor doc. Andrej Brumen Čop

Razstava Prostori prezentacije je dobila ime po D izbirnem predmetu, ki se je v tem šolskem letu na Oddelku za likovno pedagogiko izvajal prvič. Predmet je zasnovan kot množica teoretičnih in praktičnih vsebin, ki se tičejo problema prezentacije oziroma predstavitve. Pri tem so nam bile v pomoč misli teoretikov (B. Groys, J. Elkins, M. J. Jacob, J. Baas idr.), ki se ukvarjajo z opazovanjem spreminjanja prezentacij v sodobni umetnosti. Šli smo tudi na teren in si ogledali nekatere postavitve v muzejih, galerijah in zbirkah, potem pa se dejansko lotili razstave v galeriji Pef, ki ima popolnoma študijski namen

Slike, risbe: razstava likovnih del študentov 3. letnika LP, mentorja prof. Z. Huzjan, doc. A. Brumen-Čop

Vzajemnost ideje in prakse Razstava 3.letnika LP PeF v Ljubljani-2011/12 Peti semester bolonjsko zgoščenih študijskih znanj pri predmetu Slikanje, se napaja z neposredno izkušnjo idej in praktičnih vaj, ki jih je ustoličila modernistično naravnana (n.pr. tudi Lyntonova) linearna zgodba polpretekle zgodovine likovne umetnosti. Njena osnovna naravnanost je raziskati področje slike oziroma analitično posredovanje v slikovnem polju, kjer je dovolj prostora tako za razumevanje že ustaljenih ustvarjalnih postopkov kot tudi za osebno izpovedno moč. Študent si s pomočjo razlage duha polpreteklega časa, z vzporedno likovnoanalitično ontologijo ter z razumevanjem statusa otroške risbe in njene pojavnosti, razpira lastne ustvarjalne možnosti, ki so nujne pri prestopanju v osebno sliko, oziroma za samostojno delo pri zaključnem izpitu. Tedenske triurne vaje so naravnane skozi likovne senzacije od klasične slike ter do konceptualnih praks. Kot stopnjevanje svetlobe in razumevanje snovnosti barve, razumevanje barvnega madeža in barvne ploskve (tudi barvnega polja), vzajemnost kolažiranih postopkov in geometrije robov ter prestopanj le teh, kot ekspresijo gestualnosti ali kot širitev v kiparsko dimenzijo. Ta likovni intelektualizem seveda potrebuje dovoljšnjo mero senzibilnost in občutljivosti (n.pr. odnos do barve in njene pojavnosti), kar se gradi postopoma, z individualnim delom pri vsakem študentu posebej, z primerjavami, prikazom in pogovorom, predvsem pa z izčrpnim razumevanjem vsake naloge posebej. Ob tem si študent pomaga z zapisi v osebno skicirko. prof:. Huzjan. Razstavljajo: Kristina BOŽIČ, Alja KOŠAR, Polona ČAMPA, Anja LAUTAR, Tjaša PFAJFAR, Sergeja GARTNER, Mojca JERAM, Aleksandra ZALOKAR, Karin BAJC, Daniela ZUPAN, Iris PLEŠNAR, Sabina HAŠIČ, Uršolina HORVAT, Jerneja STANONIK, Anja ŠKULJ, Karin MUGERLI, Anđelija SAMARDŽIJ

Slike, risbe: razstava likovnih del študentov 3. letnika LP, mentorja prof. Z. Huzjan, doc. A. Brumen-Čop

Vzajemnost ideje in prakse Razstava 3.letnika LP PeF v Ljubljani-2011/12 Peti semester bolonjsko zgoščenih študijskih znanj pri predmetu Slikanje, se napaja z neposredno izkušnjo idej in praktičnih vaj, ki jih je ustoličila modernistično naravnana (n.pr. tudi Lyntonova) linearna zgodba polpretekle zgodovine likovne umetnosti. Njena osnovna naravnanost je raziskati področje slike oziroma analitično posredovanje v slikovnem polju, kjer je dovolj prostora tako za razumevanje že ustaljenih ustvarjalnih postopkov kot tudi za osebno izpovedno moč. Študent si s pomočjo razlage duha polpreteklega časa, z vzporedno likovnoanalitično ontologijo ter z razumevanjem statusa otroške risbe in njene pojavnosti, razpira lastne ustvarjalne možnosti, ki so nujne pri prestopanju v osebno sliko, oziroma za samostojno delo pri zaključnem izpitu. Tedenske triurne vaje so naravnane skozi likovne senzacije od klasične slike ter do konceptualnih praks. Kot stopnjevanje svetlobe in razumevanje snovnosti barve, razumevanje barvnega madeža in barvne ploskve (tudi barvnega polja), vzajemnost kolažiranih postopkov in geometrije robov ter prestopanj le teh, kot ekspresijo gestualnosti ali kot širitev v kiparsko dimenzijo. Ta likovni intelektualizem seveda potrebuje dovoljšnjo mero senzibilnost in občutljivosti (n.pr. odnos do barve in njene pojavnosti), kar se gradi postopoma, z individualnim delom pri vsakem študentu posebej, z primerjavami, prikazom in pogovorom, predvsem pa z izčrpnim razumevanjem vsake naloge posebej. Ob tem si študent pomaga z zapisi v osebno skicirko. prof:. Huzjan. Razstavljajo: Kristina BOŽIČ, Alja KOŠAR, Polona ČAMPA, Anja LAUTAR, Tjaša PFAJFAR, Sergeja GARTNER, Mojca JERAM, Aleksandra ZALOKAR, Karin BAJC, Daniela ZUPAN, Iris PLEŠNAR, Sabina HAŠIČ, Uršolina HORVAT, Jerneja STANONIK, Anja ŠKULJ, Karin MUGERLI, Anđelija SAMARDŽIJ

Zaključna razstava študentov četrtega letnika Likovne pedagogike, študijsko leto 2012/2013

Letos lahko govorimo o izraziti psihični fiksaciji del, o arhaični razgaljenosti barvne gmote, linije in prostora. Barva in črta kot psihični opni vzpostavljata že omenjeno elementarnost in tako prevzemata vlogo stalnosti v podobi časa ki ga živimo. To skorajda zasanjano razraščanje tudi ne izbira nosilcev, ki so vse bolj variabilni, nestalni in fragmentarni. Struktura slike in risbe se je porazdelila in se kaže- enkrat kot knjiga, v velikost naših dlani, drugič je del večjega, galerijskega prostora sten in potem že obleži na podstavku kot najdeni predmet z eno izmed konceptualnih intervencij

Zaključna razstava študentov četrtega letnika Likovne pedagogike, študijsko leto 2012/2013

Letos lahko govorimo o izraziti psihični fiksaciji del, o arhaični razgaljenosti barvne gmote, linije in prostora. Barva in črta kot psihični opni vzpostavljata že omenjeno elementarnost in tako prevzemata vlogo stalnosti v podobi časa ki ga živimo. To skorajda zasanjano razraščanje tudi ne izbira nosilcev, ki so vse bolj variabilni, nestalni in fragmentarni. Struktura slike in risbe se je porazdelila in se kaže- enkrat kot knjiga, v velikost naših dlani, drugič je del večjega, galerijskega prostora sten in potem že obleži na podstavku kot najdeni predmet z eno izmed konceptualnih intervencij

Zlikovci 13

Študij likovne umetnosti in tudi kiparstva ni zgolj ukvarjanje s produkcijo, tisto obstoječo in lastno, temveč je neprestani komentar. Sodobna umetnost nasploh ni več “lepa umetnost” ampak predvsem komentar. Zato se zdi logično, da je razstavljanje prav to, če je le živo, zdravo in recimo budno. Zakaj študent-ka v zadnjem letniku študija opusti vse, kar je naredil-a do trenutka, ko je dobil-a priliko za samostojno razstavljanje in želi narediti vse na novo? Zato, ker ni pripravljen-a samo ob strani stati. Zadnjih štirideset dni je bilo zelo aktivnih. Delali smo razstavo in vse kar sodi zraven, ne “stvari za oceno”. To je pomembno vedeti

Zlikovci 13

Študij likovne umetnosti in tudi kiparstva ni zgolj ukvarjanje s produkcijo, tisto obstoječo in lastno, temveč je neprestani komentar. Sodobna umetnost nasploh ni več “lepa umetnost” ampak predvsem komentar. Zato se zdi logično, da je razstavljanje prav to, če je le živo, zdravo in recimo budno. Zakaj študent-ka v zadnjem letniku študija opusti vse, kar je naredil-a do trenutka, ko je dobil-a priliko za samostojno razstavljanje in želi narediti vse na novo? Zato, ker ni pripravljen-a samo ob strani stati. Zadnjih štirideset dni je bilo zelo aktivnih. Delali smo razstavo in vse kar sodi zraven, ne “stvari za oceno”. To je pomembno vedeti