Strategies to improve academic motivation among nursing students

Introduction: Academic motivation of nursing students is a broad concept that has an impact on academic success, education and personal satisfaction. Motivation to study often decreases with years of study, thus it is important to find out effective strategies for motivating nursing students. Methods: A scoping review was conducted in 2020 to determine the scope and body of literature on strategies for motivating nursing students. A literature search was performed in four international databases (PubMed, Medline, Science-Direct and Google Scholar) using inclusion and exclusion criteria. The literature search and analysis are shown using Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses (PRISMA) recommendations. Results: Out of 560 identified studies, a total of 14 studies were included in the final analysis. Most of the identified studies were quasi-experimental studies (n=8; 57.14 %) exploring the effectiveness of existing strategy. Strategies that showed positive effects in raising nursing student’s academic motivation are gamification, mobile applications, forums, problem-based learning, and other specific strategies. Discussion: It is evident that new strategies have positive impact on nursing student’s academic motivation. Nevertheless, there is a need for further research and testing before the process of implementing those strategies in specific learning environment. Conclusion: There is a constant need for education of future nurses. To ensure appropriate nurses’ knowledge and skills, academic motivation is needed

Znanje roditelja o kroničnim upalnim bolestima crijeva kod djeteta

Introduction: Chronic inflammatory bowel disease is a chronic lifelong disease with various triggers, intermediate longer and shorter remissions. Parents need to know what kind of nutrition the child with chronic inflammatory bowel disease needs because they must be able to make the right decisions regarding the child‘s diet. The right choice of diet gives a child enough energy in their daily and enables the quality life. They must enjoy a healthy balanced diet so that they receive all the nutrients the body needs. In our work, we presented chronic inflammatory bowel disease in children and parents’ assessment of the child’s quality of life. Methods: We chose a quantitative methodology to establish the impact of diet on the quality of life of the child with chronic inflammatory bowel disease. To describe and define the problem, we used a descriptive method. A structured measurement instrument was based on a review of the relevant foreign and domestic literature. Statistical data analysis was performed using descriptive and inferential statistics. Data were collected by a non-random and occasional sampling survey. Results: We found that most children whose parents participated in this research have Crohn’s disease (n = 20; 50%) and ulcerative colitis (n = 16; 40%). The type of food that is harmful to the child is fatty food (n = 33; 83%), followed by spicy food (n = 32; 80%) and acidic food (n = 10; 25%). According to the parents’ assessment, children with chronic inflammatory bowel disease have good (n = 22; 55%) health. We found that physicians provide parents with the most necessary nutrition information. Through evaluation of the parents, we found that there is no statistically significant correlation between the general assessment of a child’s health and the type of chronic inflammatory bowel disease (X² (2) = 5.925, p = 0.052). Also, there is no statistically significant correlation between the eating pattern and parents ’assessment of their child’s quality of life (U = 38.00, p. = 1.00). Discussion: The health care providers have an important role to play in giving appropriate information to parents to ensure the quality of life of the child. She teaches parents and children about living with chronic inflammatory bowel disease and emphasizes the importance of nutrition, which greatly contributes to a better quality of life

Complications associated with implantation and use of totally implantable venous access port in pediatric and adult patients: a scoping review

Introduction: The use of totally implantable venous access port systems (TIVAPS) is crucial for long-term intravenous treatment in children and adults patients. The purpose of this article is to examine the extent of existing research on complications related to implantation and management of TIVAPS. Methods: A scoping review was performed from September to December in 2019. The MEDLINE, CINAHL and PubMed databases were used to review and analyse the literature using various combinations of keywords and their English-language synonyms. Quantitative clinical research published from 2010 to December 2019 were included in the analysis. The PRISMA-ScR recommendations were followed. Results: Out of the 219 search results, 26 studies were included in the final analysis. To identify complications associated with the implantation and handling of TIVAPS, free codes were identified by thematic analysis leading to the development of 17 primary grade descriptive subthemes. For the development of the thematic framework, all secondary level sub-topics were synthesized into three main themes: time-bound complications, infection-related complications, and TIVAPS removal complications. Discussion: Nurses who use TIVAPS on children and adult patients should be aware of the possible complications associated with TIVAPS. Refinement of surgical techniques and improving care process may improve the longevity of the line. Proper and careful management with TIVADs and more frequent observation by nurses are likely to have positive consequences for patients and positive cost implications for the hospital

Znanstveno istraživački rad u sestrinstvu u Republici Hrvatskoj Nursing scientific-research work in Croatia

Uvod: Zdravstvena istraživanja važna su za poboljšanje zdravlja, kvalitete i zadovoljstva pacijenata. Iako je došlo do značajnog napretka u području zdravstvenih istraživanja, medicinske sestre još uvijek ne provode znanstveno-istraživački rad koliko liječnici. Kako bi se sestrinstvo poboljšalo kao disciplina, važno je da medicinske sestre provode istraživanja koja se temelje na dokazima i koja imaju potencijal za dobrobit pacijenata. Cilj: Cilj provedenog istraživanja bio je procijeniti percepcije medicinskih sestara o znanstveno-istraživačkom radu u sestrinstvu. Metode: Provedeno je poprečno istraživanje. Podaci su prikupljeni online upitnikom. Istraživanje je provedeno među medicinskim sestrama u Hrvatskoj. Rezultati: U istraživanju je sudjelovalo ukupno 130 medicinskih sestara. 86,2% su žene i 13,8% muškarci. 85,6% medicinskih sestara smatra da je znanstveni rad u sestrinstvu važan, 72,1% nikada nije napisalo istraživački rad i 88,5% ima želju za znanstvenim istraživanjima koja bi mogla poboljšati sestrinsku praksu. Većina sudionika (64,3%) smatra da je znanstveno-istraživački rad u sestrinstvu važan za poboljšanje osobnog zadovoljstva. Zaključak: Medicinske sestre su svjesne važnosti znanstveno-istraživačkog rada, ali većina njih ne provodi nikakva istraživanja. Potencijalne prepreke su preopterećenost poslom, vremenski deficit i nedostatak interesa. Važno je motivirati medicinske sestre da obavljaju istraživački rad, jer istraživanja mogu pomoći medicinskim sestrama da odgovore na promjene u zdravstvenom sustavu i poboljšaju njegu pacijenata

R you ready? Using the R programme for statistical analysis and graphics

© 2019 Wiley Periodicals, Inc. For conducting research, nurses typically use commercial statistical packages. R software is a free, powerful, and flexible alternative, but is less familiar and used less frequently in nursing research. In this paper, we use data from a previous study to demonstrate a few typical steps in exploratory data analysis using R. A step-by-step description of some basic analyses in R is provided here, including examples of specific functions to read and manipulate the data, calculate scores from individual questionnaire items, and prepare a correlation plot and summary table

The KIDSCREEN-27 scale: translation and validation study of the Slovenian version

Background: There are many methods available for measuring social support and quality of life (QoL) of adolescents, of these, the KIDSCREEN tools are most widely used. Thus, we aimed to translate and validate the KIDSCREEN-27 scale for the usage among adolescents aged between 10 and 19 years old in Slovenia. Methods: A cross-sectional study was conducted among 2852 adolescents in primary and secondary school from November 2019 to January 2020 in Slovenia. 6-steps method of validation was used to test psychometric properties of the KIDSCREEN-27 scale. We checked descriptive statistics, performed a Mokken scale analysis, parametric item response theory, factor analysis, classical test theory and total (sub)scale scores. Results: All five subscales of the KIDSCREEN-27 formed a unidimensional scale with good homogeneity and reliability. The confirmatory factor analysis showed poor fit in user model versus baseline model metrics (CFI = 0.847TLI = 0.862) and good fit in root mean square error (RMSEA = 0.072p(χ2) < 0.001). A scale reliability was calculated using Cronbach\u27s α (0.93), beta (0.86), G6 (0.95) and omega (0.93). Conclusions: The questionnaire showed average psychometric properties and can be used among adolescents in Slovenia to find out about their quality of life. Further research is needed to explore why fit in user model metrics is poor

Podpora zdravstvene nege pri spodbujanju duševnega blagostanja mladostnikov

Background: Mental well-being is a state in which an individual acts positively, feels good, copes with the daily stressors and contributes to his/her community. Adolescents are a population who experience the various stressors brought on by growing up. The purpose of the doctoral dissertation is to determine the mental well-being of adolescents in correlation with the support of family, friends, teachers, and nurses. Methods: The research was based on the paradigm of pragmatism which supports the usage of quantitative and qualitative approaches using mixed methods. The quantitative part of the research included 2 972 adolescents. The survey method was used, descriptive and inferential statistics and presentation of the results were done with the help of tables, charts and figures. In the qualitative part of the research, data were collected using the interview method. Interviews were conducted with 5 focus groups involving 16 adolescents, 8 parents, 6 teachers, 3 legislators, and 6 nurses. The data were analysed following the steps of Corbin & Strauss (2008). Results: The mental well-being of adolescents is positively related (r = 0.624) to their social support. The mental well-being (r = -0.286) and social support (r = -0.239) of adolescents declines with age. Adolescents are of the opinion that the role of the nurse is to talk to them, help them, advise them, and explain difficulties that bother them. The mental well-being of adolescents is related to their interaction and interpersonal relations with parents, friends, and teachers. In ensuring the mental well-being of adolescents, we must consider the model multidimensional well-being. The Model of Interpersonal Relationships is proposed, which is formed based on the results of quantitative and qualitative part of the research and taking into account the concepts of the Theory of Interpersonal Relationships (Peplau, 1952) and the model of Multidimensional Well-being (Sarriera & Bedin, 2017). Discussion: Mental well-being is an important and relatively new concept in nursing. Adolescents’ mental well-being is closely linked to interpersonal relationships and a safe environment in which they can express themselves. Adolescents and parents do not obtain the necessary professional help in a timely manner. There is also a need for additional education on the mental well-being of adolescents among adolescents, parents, teachers, and nurses. Conclusion: Interpersonal relationships between adolescents, family, friends, teachers, and nurses are of major importance for ensuring mental well-being. There is a need for further research to improve the mental well-being of adolescents worldwide.Teoretična izhodišča: Duševno blagostanje je stanje, v katerem posameznik deluje pozitivno, se počuti dobro, se dobro sooča z vsakodnevnimi stresorji in prispeva svoji skupnosti. Pogosto dobrega duševnega zdravja in dobrega počutja ni možno zagotoviti, kar lahko privede do pojava težav v duševnem zdravju. Posebno ranljiva populacija so mladostniki, ki so zaradi različnih rizičnih obnašanj, kot so poskušanje in uživanje psihoaktivnih substanc, kajenje, rizično seksualno obnašanje in zmanjšana telesna dejavnost, bolj dovzetni za pojav težav v duševnem zdravju in posledično razvoju duševnih motenj. Mladostniki se soočajo z različnimi stresorji, ki jih prinaša odraščanje. Pomembno pa je, da težave v duševnem zdravju zaznamo in odpravimo zgodaj, saj lahko nezdravljene težave v duševnem zdravju v mladostništvu privedejo do razvoja duševnih motenj v odrasli dobi. Podporo duševnemu blagostanju mladostnikov lahko zagotavljajo družina, učitelji, prijatelji ter zdravstveni sistem. Podpora družine in družinskih članov pomembno vplivata na mladostnikovo duševno blagostanje. Študije kažejo, da dobri odnosi s starši in sošolci kažejo na boljše duševno blagostanje mladostnikov. Socialna podpora ima bistveni pomen pri mladostnikih, ki živijo v ranljivih okoljih in so bolj dovzetni za razvoj težav v duševnem zdravju. Podpora duševnemu zdravju je pozitiven pristop in prvi korak k ohranjanju duševnega blagostanja. Zagotavljanje duševnega blagostanja ne vključuje le delovanja zdravstvenega sektorja, temveč tudi drugih sektorjev in politike, saj se duševno zdravje oblikuje v družinah, šolah, javnih krajih in družbah. Izobraževalne ustanove so pomemben dejavnik pri prepoznavanju težav v duševnem zdravju. Posameznik, ki ima duševno motnjo, lahko kljub različnim simptomom in izzivom uspeva normalno funkcionirati. Prav tako pa se lahko oseba, ki nima duševnih motenj, sooča z različnimi stresorji in težavami ter jih težko razrešuje. Zato je zelo pomembno, da preprečimo pojav težav v duševnem zdravju in zagotovimo ustrezno podporo mladostnikom s strani družinskih članov, prijateljev, učiteljev in zdravstvenega sistema. Prav tako je izrednega pomena, da ugotovimo, kako na podporo duševnemu blagostanju mladostnikov s strani zdravstvenega sistema gledajo starši. Namen doktorske disertacije je bil ugotoviti stopnjo duševnega blagostanja mladostnikov v povezavi s podporo družine, prijateljev, učiteljev in medicinskih sester. Metode: Raziskava je temeljila na paradigmi pragmatizma, ki podpira stališča kvantitativnih in kvalitativnih pristopov z uporabo mešanih metod. Uporabljen je bil sekvenčni razlagalni pristop, kjer smo na začetku izvedli kvantitativni del raziskave, potem pa kvalitativni del raziskave, ki je razjasnil pridobljene kvantitativne rezultate. S pomočjo mešanih metod smo pridobili vpogled v stanje duševnega blagostnja mladostnikov in podpori duševnemu blagostanju s strani staršev, učiteljev, prijateljev in medicinskih sester in vpogled v mnenje mladostnikov, staršev, učiteljev, medicinskih sester in zakonodajalcev o podpori duševnemu blagostanju mladostnikov. Glavno merilo za vključitev v kvantitativni del raziskave je bil mladostnik, star med 10 in 19 let. Vzorčenje je bilo naključno. Od skupno 6 967 razdeljenih vprašalnikov je bilo izpolnjenih in vrnjenih 2 972, kar predstavlja 42,67-odstotno stopnjo odziva. V raziskavi je sodelovalo 1 489 učencev iz 15 osnovnih šol in 1 483 dijakov iz 10 srednjih šol. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali s pomočjo statističnega programa R in z metodami opisne in sklepne statistike. Le-te smo prikazali s pomočjo tabel, grafov in slik. Pri interpretaciji rezultatov smo upoštevali stopnjo statistične značilnosti α = 0,05. V kvalitativnem delu raziskave smo s teoretičnim vzorčenjem pridobili širok pogled na duševno blagostanje vseh interesnih skupin. Teoretično vzorčenje se običajno uporablja pri metodi utemeljene teorije za pospeševanje razvoja izbranega teoretičnega raziskovalnega procesa. Fokusne skupine so bile izvedene med šestnajstimi mladostniki (osem osnovnošolcev in osem srednješolcev), osmimi starši, šestimi učitelji, šestimi medicinskimi sestrami in tremi zakonodajalci, ki so privolili v sodelovanje v raziskavi. Raziskavo je vodila Teorija medosebnih odnosov avtorice Peplau (1952). Uporabili smo metodo utemeljene teorije, katere namen je oblikovanje teorije, ki sloni na dokazih, saj smo želeli pridobiti nova znanja in ugotovitve s področja duševnega blagostanja mladostnikov. Podatke smo analizirali po korakih avtorjev Corbin & Strauss (2008), jih sintetizirali in prikazali v obliki tabele. Pred izvedbo pilotne raziskave smo pridobili soglasje etične komisije fakultete (št. 038/2019 / 886-2 / 504). Pred izvedbo glavne raziskave (tako kvantitativnega kot kvalitativnega dela) je bila etična odobritev pridobljena tudi s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-313 / 2019/13). Za vstop v raziskovalno okolje smo pridobili soglasje ravnateljev šol, udeležencev in staršev/skrbnikov. Udeleženci, povabljeni v študijo, so bili ustno in pisno obveščeni o namenu raziskave, navodilih za skladnost, zaupnost, anonimnost in prostovoljstvo ter možnosti odstopa od sodelovanja v kateri koli raziskovalni fazi. Tako učenci, mlajši od 16 let, kot starši so podpisali soglasje. Rezultati so predstavljeni v doktorski disertaciji in člankih ob upoštevanju etičnih načel in načel objavljanja člankov. Rezultati: Slovenski različici lestvice WEMWBS in lestvice KIDSCREEN-27 sta dosegli dobro veljavnost, zanesljivost in psihometrične lastnosti tako v pilotni kot v glavni študiji. Obe lestvici sta bili prevedeni v slovenski jezik in validirani po priporočilih. S pomočjo rezultatov pilotne raziskave ugotavljamo, da sta lestvici uporabni za populacijo mladostnikov v Sloveniji. Tako sta bili v glavni raziskavi uporabljeni obe lestvici. Duševno blagostanje mladostnikov je pozitivno povezano (r = 0,624) z njihovo kakovost življenja in socialno podporo. Srednja vrednost duševnega počutja osnovnošolcev je bila 54,11 (SD = 8,89), srednja vrednost med srednješolci pa 50,38 (SD = 9,11). Duševno blagostanje (r = -0,286) in socialna podpora (r = -0,239) mladostnikov upada s starostjo. Povprečna vrednost socialne podpore osnovnošolcev je 106,04 (SD = 18,07), povpečna vrednost med srednješolci pa nekoliko nižja, in sicer 96,34 (SD = 17,37). Duševno blagotanje mladostnikov se med različnimi regijami prebivališča razlikuje (H(11) = 70,689, p < 0,001). Mladostniki so mnenja, da je vloga medicinske sestre, da se z njimi pogovarja, jim pomaga, svetuje in razlaga. Duševno blagostanje mladostnikov je povezano z njihovo interakcijo in medsebojnimi odnosi s starši, prijatelji in učitelji. Najvišja stopnja duševnega blagostanja je očitna pri mladostnikih, ki živijo v Podravski regiji (M = 54,36SD = 9-50), najnižja med mladostniki, ki živijo v Koroški regiji (M = 46,82SD = 12,98). Na podlagi rezultatov fokusnih skupin smo oblikovali glavno kategorijo »Medsebojni odnosi mladostnikov« in štiri podkategorije: razumevanje duševnega blagostanja mladostnikovduševno blagostanje mladostnikov v povezavi z medosebnimi odnosidejavniki in ljudje, ki vplivajo na duševno počutje mladostnikovter vloga medicinske sestre pri zagotavljanju duševnega blagostanja mladostnikov. Pri osnovnošolcih ima družina največjo vlogo, medtem ko srednješolci menijo, da imajo največjo vlogo prijatelji. Enakega mnenja so bili tudi starši. Poleg tega mladostniki menijo, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri ohranjanju duševnega blagostanja mladostnika, saj je strokovnjakinja na področju promocije zdravja. Izjavili so tudi, da se premalo časa posveča razpravi o duševnem blagostanju. Medicinske sestre so bile istega mnenja. Prav tako so medicinske sestre v šoli dobrodošle, da izvajajo pouk in delavnice za mladostnike, starše in učitelje, kot trdijo učitelji in starši. Učenci in dijaki so poročali, da so odnosi z vrstniki in učitelji zelo pomembni, saj veliko časa preživijo v šoli. Učitelji so izjavili, da se vidijo kot vzor učencem. Pri zagotavljanju duševnega blagostanja mladostnikov moramo upoštevati vse vidike multidimenzijskega blagostanja. Predlagan je Model medsebojnih odnosov, ki je oblikovan na podlagi rezultatov kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave ter z upoštevanjem konceptov Teorije medosebnih odnosov (Peplau, 1952) in modela multidimenzionalnega blagostanja (Sarriera & Bedin, 2017). Kot je razvidno iz rezultatov, medosebni odnosi pomembno vplivajo na mladostnikovo duševno blagostanje. To je v skladu s Teorijo o medosebnih odnosih Peplau (1952), ki je vodila našo raziskavo. Veliko dejavnikov vpliva na duševno blagostanje mladostnikov, kot so na primer kakovost življenja, pozitivna psihologija, pozitivna klima, čustveno počutje, čustvena inteligenca, socialna vključenost, telesna aktivnost in reševanje problemov ter zmanjšanje stresa. Ugotovitve so v skladu z večdimenzionalnim modelom dobrega počutja (Sarriera & Bedin, 2017). Diskusija: Raziskave na področju duševnega blagostanja v zadnjih desetletjih naraščajo po vsem svetu, zato je bistvenega pomena poznavanje pomena duševnega blagostanja. Pri mladostnikih je duševno blagostanje tesno povezano z medosebnimi odnosi in varnim okoljem, v katerem se lahko izrazijo. Mladostniki in starši pogosto ne dobijo potrebne strokovne pomoči pravočasno. Na podlagi rezultatov v kvantitativnem in kvalitativnem delu raziskave predlagamo naslednjo definicijo duševnega blagostanja: »Duševno blagostanje je pozitivni koncept, ki opisuje pozitivno stanje posameznika, ko sprejema sebe, lahko deluje v družbi in izkorišča svoje potenciale.« Vidiki, ki predstavljajo duševno blagostanje, so pozitivni odnosi z drugimi, samosprejemanje, kulturno podprte vrednote, razvojna stopnja in pričakovanja. Duševno blagostanje mladostnika lahko dosežemo z medsebojnimi odnosi z drugimi. V raziskavi je bilo dokazano, da je boljša socialna podpora pozitivno povezana z boljšim duševnim blagostanjem mladostnika. Očitno je, da imajo medicinske sestre veliko vlogo pri vzdrževanju duševnega blagostanja mladostnika z medosebnimi odnosi. Ti odnosi naj bodo terapevtski. Terapevtski medosebni odnosi temeljijo na zaupanju, odprtosti, razumevanju, zavedanju razlik, poštenosti, enakosti in spoštovanju. Prav tako obstaja potreba po dodatnem izobraževanju o duševnem blagostanju mladostnikov med mladostniki, starši, učitelji in medicinskimi sestrami. Čeprav je bila teorija medosebnih odnosov (Peplau, 1952) razvita na področju duševnega zdravja, populacije mladostnikov niso temeljito raziskali. Tako obstaja priložnost za razširitev raziskav in vključitev populacije mladostnikov. Mladostniki so mnenja, da imajo na zagotavljanje njihovega duševnega blagostanja velik vpliv družina, prijatelji in vrstniki ter medicinske sestre. Čeprav mladostniki medicinskih sester ne dojemajo kot zelo pomembnih oseb v svojem življenju, menijo, da imajo medicinske sestre veliko strokovnega znanja o duševnem blagostanju. Njihovo mnenje je tudi, da medicinske sestre podpirajo, skrbijo, pomagajo, svetujejo in se pogovarjajo z mladostniki. Sklepamo lahko, da mladostniki podporo medicinskih sester doživljajo kot terapevtsko podporo. Medicinske sestre morajo izvajati individualno oskrbo, ki jo vodi osebni pristop. Po mnenju mladostnikov imajo učitelji in zakonodajalci minimalno vlogo v njihovem življenju. Čeprav izvedena raziskava prinaša veliko novega znanja na področju duševnega blagostanja mladostnikov, pa je treba upoštevati nekaj omejitev raziskave. Izvedena raziskava je presečna raziskava, ki onemogoča določitev vzročne zveze med pojavi. Študije mešanih metod so večinoma zasnovane kot presečne raziskave, saj je njihov namen z različnimi metodami pridobiti drugačen pogled na raziskovani pojav. Za ugotavljanje vsebinske veljavnosti vprašalnikov WEMWBS in KIDSCREEN-27 je bila uporabljena samo ena ponovitev, priporočljivi pa sta dve ponovitvi ocene ustreznosti vsebine s strani strokovnjakov. Nekateri udeleženci so od raziskave odstopili, zato so bile k sodelovanju v raziskavi povabljene nove naključno izbrane šole. Kot smo domnevali, se je fokusna skupina zakonodajalcev slabo odzivala. WEMWBS je vprašalnik o duševnem blagostanju, ki ga udeleženci sami izpolnijo glede na duševno blagostanje v zadnjih dveh tednih. KIDSCREEN-27 je prav tako vprašalnik, kjer udeleženci sami poročajo o socialni podpori, kar pomeni, da lahko udeleženci dajo družbeno zaželene odgovore. Zato je treba ugotovitve razlagati previdno. Zaključek: Temeljna ugotovitev te študije je, da je duševno blagostanje mladostnikov povezano s podporo negovalnega in socialnega okolja, dojemanje tega pa se med mladostniki, starši, učitelji, prijatelji, medicinskimi sestrami in zakonodajalci razlikuje. Duševno blagostanje mladostnikov se razlikuje med osnovnošolci in srednješolci. Duševno blagostanje je pri osnovnošolcih boljše kot pri srednješolcih. Poleg tega socialna podpora upada s starostjo učencev oziroma dijakov. Najpomembnejše osebe pri osnovnošolcih so družinski člani in za srednješolce prijatelji. Dobri medosebni odnosi temeljijo na zaupanju, podpori, medsebojnem spoštovanju, odprtosti, poštenosti, zavedanju razlik, komunikaciji, razumevanju in enakosti. Podpora družinskih članov je pomembna, saj so mladostnikom starši vzorniki. Vendar mladostniki mislijo, da pogosto od njih pričakujejo veliko. Pri razvijanju dobrih medsebojnih odnosov med družinskimi člani in mladostnikom je pomembno, da komunicirajo, si posvečajo čas in se razumejo. V odnosih s prijatelji mladostniki pričakujejo, da ti odnosi temeljijo na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Mladostniki menijo, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri ohranjanju duševnega počutja mladostnika, saj je strokovnjakinja na področju promocije zdravja. Kljub temu je premalo časa namenjenega razpravi o duševnem počutju. Vloga medicinskih sester je, da se pogovarjajo z mladostniki, jim pomagajo in skrbijo zanje. Medicinske sestre bi lahko imele pomembno vlogo pri podpori mladostnikom, ko imajo potrebne priprave, podporo in zahtevano zavezanost k partnerstvu. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo tudi v šoli, kjer izvajajo seminarje in delavnice za mladostnike, starše in učitelje. Učitelji in medicinske sestre se strinjajo, da je vzgoja ključnega pomena pri oblikovanju osebnosti mladostnika. Učitelji so še dodali, da se vidijo kot vzor. Da bi zagotovili duševno blagostanje mladostnikov, je pomembno, da upoštevamo vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na duševno počutje mladostnikov, in da vključimo pomembne osebe v medosebnih odnosih. Medosebni odnosi med mladostniki, družino, prijatelji, učitelji in medicinskimi sestrami so izrednega pomena za zagotavljanje duševnega blagostanja. Rezultati doktorske disertacije bodo prispevali k razvoju znanja na področju duševnega blagostanja mladostnikov, saj smo predstavili znanstvene dokaze o povezavi med podporo družine, prijateljev, učiteljev in medicinskih sester ter duševnim počutjem mladostnikov. Obstaja veliko možnosti za nadaljnje raziskovanje z namenom izboljšanja duševnega blagostanja mladostnikov po vsem svetu