71 research outputs found

    Ko vi dvignete roke, vsi utihnemo!

    Get PDF

    Liturgical music after Vatican Council II and contribution of Gregor Zafošnik to musical treasure of post-concil Church in Slovenia

    Full text link
    Duhovnik Gregor Zafošnik je kot skladatelj najbolj plodovito ustvarjal v obdobju, znotraj katerega je na glasbeno-liturgičnem področju prihajalo do mnogih sprememb v času drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Zafošnikov skladateljski opus, ki je bil vselej naklonjen preprostemu glasbenemu stavku in pozoren do manjših glasbenih zasedb, je v mnogih pogledih ustrezal usmerjenosti koncila na glasbenem področju, kar je razvidno iz skladateljevega glasbenega in pedagoškega delovanja, v katerem se je zavzeto posvetil izobraževanju cerkvenih glasbenikov in preprostim napevom maš, spevov med berili ter ljudskih pesmi. S svojim skladateljskim opusom in izdajami pesmaric je močno zaznamoval predvsem glasbeni repertoar pevskih korov na območju današnje Nadškofije Maribor, z mnogimi deli pa je prodrl tudi na celotno slovensko raven in v tujino. V razpravi se posvečamo njegovi naklonjenosti do občestvene pesmi, ki jo je drugi vatikanski cerkveni zbor utemeljil kot liturgično glasbo in jo postavil ob bok gregorijanskemu koralu ter klasični in moderni polifoniji.Priest Gregor Zafošnik created most of his compositions in the period of many changes within musical-liturgical area during Vatican Council II. In his compositions, Gregor Zafošnik was always fond of simple musical expression and smaller musical ensembles, which ideally suited orientation of Council in a musical point of view. His course of work is transparent through his musical and pedagogical work, in which he intensively focused on church musicians and on the simplicity of his compositions of ordinarium of mass, resposorium graduale and congregational songs. With his compositions and with his editions of hymnals he left a mark on church choirs of today\u27s archdiocese Maribor, but his repertoire is also known in Slovenia and abroad. This article concentrates on Zafošnik and his fondness for congregational singing, which was legitimated as liturgical music by Vatican Council II along with the Gregorian chant, ancient and modern polyphony

    The Place of Laymen in Pastoral Parish in Tezno

    Full text link
    Izraz laik so v Jezusovem času uporabljali Judje. Tako je beseda »laik« prišla v krščanstvo. V zgodovini so duhovniškemu stanu pripisovali višji položaj kot laikom. Temu so se odzvali reformatorji z Lutrom na čelu - Luter je nasprotoval nadrejenosti klerikov nad laiki. Leta 1946 je papež Pij XII. dejal, da so laiki Cerkev. Kasneje so CD opredelili laike. Pod imenom laik so razumljeni vsi verniki, razen svetega reda in redovniškega stanu, vendar pa med vsemi vlada enakost glede dostojanstva. Sodelovanje duhovnikov z laiki se lahko odvija na različnih področjih: občinskem, socialnem, verskem …. Pastoralo lahko razdelimo na tri glavna področja: oznanjevanje, bogoslužje in služenje. Sad teh treh področij pa je četrto področje, ki je občestvenost. K vsakemu področju pa spadajo določene službe. K oznanjevanju spadajo: kateheti, animatorji, skavti, člani zakonske in biblične skupine. K bogoslužju spadajo: bralci, cerkveni pevci, ministranti, izredni delivci svetega obhajila, zborovodja in organist. K služenju spadajo: ključar, tajnik v župnijski pisarni, karitativni delavec, člani župnijskega gospodarskega sveta in člani župnijskega pastoralnega sveta. K občestvenosti spadajo: krasilci in čistilci, župnijska gospodinja in zakristan. Podrobno sem predstavila posamična pastorala področja in zraven vključila delovanje posamičnih področij v župniji Maribor − Tezno. Za konec sem dodala svoje izkušnje, ki sem ji pridobila skozi leta sodelovanja v Cerkvi.The term »layman« was used by Jews in Christ’s time. And that’s how the term »layman« became a part of Christianity. Throughout history priesthood had a higher position than laymen. Luter and other reformists responded – Luter was against priesthood superiority. In 1946, Pope Pius XII said that the laymen are the Church. Later, the church documents defined who the laymen are. The laymen are all believers except the holy order and priesthood but they all are equal in dignity. Cooperation between priest and laymen can happen on different areas: municipal, social, religious… Pastorale can be divided in three main fields: announcing, worshipping and serving. The product of these three fields is the fourth one, the religious community. Each field has special jobs. Catechist, animators, scouts, members of marital and biblical group are jobs of announcing religion. Jobs of worship are readers, church singers, altar boys, part-time givers of communion, conductor and the organist. Servers are caretakers, secretary in parochial office, charitable workers, members of economic council and members of parochial pastorale council. Members of religious community are decorators and cleaners, parochial housekeeper and vestry worker. I have presented each parochial field in depth and included work of individual fields in the parish Maribor – Tezno. At the end I added my experiences that I got over the years of working in the Church

    "Slovenski glazbenici" u gradji za "Biografski i muzikografski leksikon" Franje Kuhača

    Get PDF
    "Slovenski glazbenici" u gradji za "Biografski i muzikografski leksikon" Franje Kuhač

    »'Naša Zofka' sem jim bila«: Zofka Kveder – urednica revije Domači prijatelj

    Get PDF
    This contribution presents the Slovenian writer Zofka Kveder (1878–1926) as Editor-in-Chief of the literary magazine Domači prijatelj (1904–1915), which was issued in Slovenian in Prague and published by the owner of a grain coffee factory, František Vydra. The magazine was neither for sale nor was it possible to be subscribed to it, as it was distributed free of charge only to Vydra's customers. Besides the renown Slovenian writers and poets, such as Ivan Cankar, Anton Aškerc, Ksaver Meško and others, also beginners and less asserted writers of the time, such as France Bevk and Prežihov Voranc, to whom the editor Kveder was also a mentor, had a chance to publish their work. Kveder's mentor skills are evident from the analysis of answers in the rubric Editorial portfolio.Prispevek predstavlja slovensko pisateljico Zofko Kveder (1878–1926) kot urednico literarne revije Domači prijatelj (1904–1915), ki je v slovenščini izhajala v Pragi in jo je izdajal lastnik tovarne žitne kave ter drugih prehrambenih izdelkov, František Vydra. Poleg znanih slovenskih pisateljev in pesnikov, Ivana Cankarja, Antona Aškerca, Ksaverja Meška in drugih, so imeli priložnost za objavljanje tudi začetniki in še neuveljavljeni pisci, kot so bili France Bevk, Prežihov Voranc, Janko Glazer in Lea Fatur, ki jim je urednica bila pisateljska mentorica. Njene mentorske sposobnosti so razvidne iz analize odgovorov v rubriki Listnica uredništva

    Slogovni pluralizem v delih Karola Pahorja

    Get PDF
    Karol Pahor (1896–1974) se je kot skladatelj proslavil na več ravneh in je prepoznan je kot eden najznačilnejših učencev Slavka Osterca, njegov opus pa kaže na slogovno raznolikost, ki je posledica različnih dejavnikov. Kot skladatelj namreč odstopa od običajnih stereotipov, za katere velja, da se komponist v mladih letih opira na svoje učitelje, se nato izostri in profilira v lastno smer, ki ga vodi naprej in ob novih aktualnih kompozicijskih šolah pogosto spreminja. Skušali bomo ugotoviti, kakšne vzore in nazore je imel skozi različna obdobja in kako ga je kot skladatelja oblikovalo okolje, v katerem je živel in deloval

    Prizadevanja slovenskih izseljencev za predajo materinščine svojim potomcem v deželi pod južnim križem

    Get PDF
    Slovene emigrants in Argentina before the Second World War made efforts, after arrivingin South America, to ensure the survival of their mother tongue among their offspring. In 1933 they began setting up Slovene school courses; this year sees the 65th anniversary of this important decision by the Argentine Slovenes. Post-war Slovene emigrants also continued to organize education in the mother tongue after their arrival in Argentina. By the second half of 1948 Slovene school courses had begun; this year they are celebrating their 50th anniversary. Initially the courses were organized on a modest scale; it was only after the building of local Slovene national centres that these efforts were able to develop to the point where they included 80 per cent of the children from post-war Slovene immigrant families.Ko so slovenski predvojni in povojni izseljenci v Argentini vsaj za silo uredili življenjske razmere v novi deželi, so takoj začeli ustanavljati slovenske šolske tečaje in na ta način skrbeli za predajo slovenske besede svojim potomcem. Premagati so morali marsikatere težave, a so vztrajali do naših dni. Mislili so tudi na ustanovitev slovenskih šol s pravico javnosti a niso uspeli. Sedaj predvojni izseljenci že 65 let vztrajajo pri poučevanju slovenščine v šolskem tečaju, gre za četrto generacijo, povojni izseljenci pa 50 let v devetih tečajih za otroke tretje generacije
    corecore