Baloh, Anton

Repository of University of Primorska

RavnateljsepredstaviKo vi dvignete roke, vsi utihnemo!Anton BalohOsnovna šola KoperDvig rok v višino srca.Trenutek popolnega miru.Tišina.Prelet pogledov pripravljenosti.Potop v zamisel, v notranjost.Zadržan dih.Vzdih.Prvi zamah . . .. . . in odpre se svet v harmonijo zavitih besed, svet cˇaranja trenut-kov, slik, zgodb, svet posebnih barv, svet zvoka in glasov. Vonj te-les v soustvarjanju, vibracija množice pricˇakovanj v ospredju in vozadju, rahla, mehko obcˇutena energija povezanosti živega in ne-živega v prostoru vabijo k užitku, k popolnosti, k ekstazi. Gibu roksledita mocˇ in hitrost. Gibu prstov, izrazu licˇnic, položaju ustnic,pogledu ocˇi sledijo cˇustva: veselje, žalost, ljubezen, obup, strah.Stóji, telesu in oblikovanim dlanem sledijo ponos, ponižnost, pou-darek, odlocˇnost, prošnja. Ples rok, vrtinec besed, izrazi obrazov,sozvocˇje glasov rišejo sliko, zgodbo, ustvarjajo še neustvarjeno.In ko se vse ujame, je samo to – pred tabo, za tabo in vse naokoli.Takšna doživljanja, ko jih enkrat dosežeš in spoznaš njihovo mocˇ,te nenehno ženejo, da do njih prihajaš . . . znova in znova. So kotljubljenje.Kaj pravijo drugiProfesorica slovenšcˇine, gledališka režiserka, pevka v vecˇ zborih,ki sem jim in jim še dirigiram, je v tekstovnem delu zgošcˇenkeŽenske vokalne skupine Korala Koper zapisala nekoliko nenava-dno predstavitev zborovodje:Poznam ga. Toneta. Visok, mestoma resen, v tihi pozornosticˇakajocˇ na misel trenutka, mestoma tako duhovit, da »padešdol«. Ocˇe, mož, ravnatelj šole, cˇlovek s premnogimi funk-cijami in zadolžitvami, dirigent uspešnim zborom (od Trža-škega zamejstva do Istre in Krasa), funkcionar v Zvezi pev-skih zborov Primorske, nagrajenec Zveze kulturnih Društevvodenje 1|2010: 99–108Anton BalohMestne obcˇine Koper za opravljeno delo na kulturnem pod-rocˇju v širšem prostoru, dobitnik obcˇinskega priznanja Me-stne obcˇine Koper, dobitnik obcˇinskega priznanja obcˇine Di-vacˇa, glavni tajnik Univerze na Primorskem, pa spet ravna-telj Osnovne šole Koper. Obrnjen k naravoslovju, eksaktno-sti. Kot zborovodja zaljubljen v lepo, v glasbo, išcˇocˇ v besedi-lih nadpomen izpovedi v globini pete pesmi – in njen izvorniton, signal za ganotje v srcu, za srecˇo v trenutkih miru, miselna druge.Kot da s seboj nosi košaro, polno idej, za katere se z otro-škim veseljem zavzema tudi mimo mrkosti drugih dvomecˇihpogledov. Rad bere in knjige so njegova tiha kamrica obre-dij, v kakršna se utaplja, komur sta iskanje in raziskovanjevtisnjeni v gene. V svojih Kortah (nad Izolo) za hip obmiruje,nato skocˇi z barko na morje, s hcˇerjo po šparglje, po gobe, ssinom na tekmovanje, z ženo in hcˇerjo pet k Ženski vokalniskupini Korala in k Mešanemu pevskemu zboru v Divacˇo,sam pa še dirigirat Moškemu pevskemu zboru Tabor v Lo-kev, pa, oh, k jagrom, Lovskemu pevskemu zboru v Dekane.No ja, saj pesem ne ubija.Tonetov dan je bistveno daljši od povprecˇja. Šteti bi moral šeenkrat toliko ur, kot je naravna mera. Dokaz, da kdor gledas srcem, vidi vsaj za en dan vecˇ in zmore za enega cˇlovekavecˇ.Da, Tone, Anton Baloh, je dirigent Ženski vokalni skupini Ko-rala. In »fejst« smo ponosne na to!Korala je »moj zbor«. Ustanovil sem ga pred šestimi leti. Mojponos ob prepevanju teh deklet ocˇesu in javnosti ne ostane skrit.Pevke, pretežno ucˇiteljice, cˇudovito stkejo svoje glasove in vecˇ kotuspešno ponašajo vokalno glasbo vseh zvrsti po Sloveniji in širše.Tedensko si matere, žene, ucˇiteljice, medicinske sestre odrežejopo dve dobri uri svojega dragocenega cˇasa, da z neizmerno ener-gijo in tenkocˇutnostjo sprejemajo in podajajo poustvarjalne shemepretežno nežnih »ženskih« skladb, ki jih izbiram prav zanje. Odli-kuje jih izredno hitra ucˇljivost, doživeta interpretativnost, razume-vanje in podoživljanje zapetega, cˇist in prijetno obarvan zvok . . . ,skratka zbor, kakršnega si ga lahko samo želiš.A to ni »moj« edini zbor. Tu so še pevke in pevci Mešanega pev-skega zbora Divacˇa, ki so svojemu županu v juniju 2010 naslovilinaslednje besede:Pod njegovim vodstvom Divaški zbor prepeva od leta 1992.100Ko vi dvignete roke, vsi utihnemo!Foto BelvedereSkupno delo nas torej druži že 18 let, kar je mogocˇe šteti žeza zrelo polnoletnost. Zbor je s prihodom prof. Antona Ba-loha dobil nov polet. Strokovno je nadgradil naše pevsko zna-nje na vokalnem in interpretativnem podrocˇju. Naucˇil nas jeprave tehnike petja, spodbudil je v nas podoživljanje skladb,navadil nas je ceniti naše delo. Razširil je zborovski programtako, da posegamo na vsa podrocˇja pevskega poustvarjanja.Njegova strokovnost in delavnost je zbor pripeljala do viso-kega nivoja. Naš zborovodja je dosleden do sebe in to pricˇa-kuje tudi od nas pevcev. Iz njega vejejo zagnanost, vztrajnost,strogost, natancˇnost, kar zna vedno povezati tudi s sposob-nostmi posameznega pevca. Zna poiskati prave priložnosti,ki zboru omogocˇajo, da se predstavi. Pod njegovim vodstvomzmoremo s petjem navdušiti še tako zahtevnega pevskegasladokusca, saj zna izvabiti iz nas melodije, ki se dotaknejoslehernega poslušalca. V obdobju skupnega poustvarjanja jezbor praznoval visok jubilej, 115-letnico. Nadaljujemo tradi-cijo zborovskega petja na Divaškem, ki nam je bila zaupanaz željo, da jo ohranjamo, razvijamo in izrocˇimo prihodnosti.Izdali smo tudi dve zgošcˇenki, ki še posebej prispevata k pre-poznavnosti zbora. Ponosni smo na svoje delo in še toliko boljveseli, da smo skupaj s prof. Antonom Balohom pevsko doži-veli Rim, Prago, Kutno Horo, Berlin, Dubrovnik, Dunaj . . .101Anton BalohProf. Anton Baloh je prejemnik vecˇ priznanj na glasbenempodrocˇju, saj je glasba pomemben del njegovega življenja,prav tako pa s svojo ustvarjalnostjo sooblikuje zborovsko do-gajanje ne samo v Obcˇini Divacˇa, temvecˇ v širšem glasbeno-vokalnem prostoru. Je predsednik Zveze pevskih zborov Pri-morske, predsednik Zveze kulturnih društev Mestne obcˇineKoper. Je cˇlovek, ki bi mu radi v okolju, kjer trdo dela, sti-snili roko ob obcˇinskem prazniku z najvišjim priznanjem, zakatero smo prepricˇani, da si ga zasluži.V meni jeIn kaj je to, kar me že trideset let vlecˇe v posebne užitke, v poslan-stvo zborovodstva, ki bi se mu danes ne mogel odrecˇi? Zagotovo jevsem bralcem tega mojega prispevka znan Bloom in njegova tak-sonomija ucˇnih ciljev! Morda bom skoznjo lahko najbolj nazornoprikazal svoje dirigentsko poslanstvo; sem pacˇ ucˇitelj po poklicu(ucˇitelj razrednega pouka), kar vedno s ponosom povem! Pa ne za-merite, cˇe se moje razumevanje Blooma v kakšnem delu ne ujamez vašim! Naj živi razlicˇnost!ZnanjeIzberem skladbo, takšno, ki ustreza meni, moji duši in mnogokratmojim trenutnim cˇustvom, morda programu, ki ga v nekem ob-dobju postavljam zboru, morda namenu (tekmovanju ali tematskozastavljenemu koncertnemu programu), morda posebni priložno-sti, bodocˇemu gostovanju zbora v tujini . . . , vsekakor pa mora bitiskladba primerna sestavu, ki jo bo prepeval. Pregledam besedilo,ga interpretiram, zberem podatke o avtorjih in pripravim njihovokratko predstavitev za pevke in pevce. Preverim tonske razponepo posameznih glasovih, glasbene posebnosti, harmonijo in me-lodicˇne fraze, agogicˇne in dinamicˇne izpeljave, težavne prehodemed deli skladbe . . .Ko na vaji to v govorni in glasbeni predstavitvi pesmi posre-dujem zboru, moje ocˇi poželjivo opazujejo odziv pevk in pevcev.Mnogokrat se zgodi, da po predstavitvi skladbe, le-te sploh ne pri-pravljamo, ker zbor že v uvodu spontano sporocˇa (najvecˇkrat ne-verbalno), da jim zgodba ni všecˇ. Cˇe pa se »stvar« ujame, se zacˇneucˇenje, urjenje, ponavljanje, razlaga posameznih glasbenih in te-kstovnih izpeljav, memoriranje . . . , delo od note do note, od zlogado zloga, od akorda do akorda – najbolj »tecˇen« del dirigentskegadela.102Ko vi dvignete roke, vsi utihnemo!Foto: Bogdan MacarolRazumevanjeKo so posamezni deli skladbe naucˇeni in memorirani, se zacˇneoblikovanje fraz, razumevanje povezave besedila z glasbeno struk-turo, izpeljava melodicˇnih lokov, dinamika (z glasnim, tihim in ja-kostno prehajajocˇim petjem), hitrost in spreminjanje hitrosti po-sameznih segmentov pesmi, cˇemur v glasbenem svetu pravimoagogika, poudarki – ostro, dolgo, kratko, poudarjeno pojemajocˇe,poudarjeno narašcˇajocˇe petje. Ob tem razkrivam svoja cˇustva,svoje slike, svoje asociacije, svoje razumevanje besedila pesmi,in vse to zelo natancˇno, nekako razgaljeno, podrobno in najglob-lje. Prav zaradi tega je zveza med zborovodjo in pevci izrednomocˇna, globoka in obcˇutljiva, mestoma tudi zelo ranljiva. Pevkein pevce skušam prepricˇati v svoje umetniško razumevanje in vi-denje skladbe ali pa jih zgolj pozvati, da moji viziji sledijo. Ra-zumevanje mojega videnja in moje interpretativne slike skladbepri pevcih je za nadaljnje uspešno delo kljucˇno. Tu »glasbenik ininštrument« postajamo eno!103Anton BalohUporabaPripravljeno novo skladbo prvicˇ uprizorimo na javnem nastopu.Najvecˇkrat je to lokalni nastop, pred domacˇo publiko, takšno, vkateri hitro prepoznamo odzive ob sprejemanju novega, razume-vanje in odobravanje ali ne. Pozorno se pripravimo na prvo iz-vedbo, ponovimo vse dodelane izpeljave v petju, besedno ozave-stimo celoto, se dodatno prepricˇamo o poznavanju interpretacij-skega modela skladbe, o poznavanju vsebine besedila, sporocˇilain jo koncˇno prvicˇ zapojemo poslušalcem. Poseben obcˇutek, v ka-terem sem najvecˇkrat »paznik«, vzpodbujevalec, popravljavec –skratka niti najmanj sprošcˇen dirigent. Kar je bilo na vajah prede-lanega, naucˇenega in »zvežbanega«, skušamo v najvecˇji meri upo-rabiti, uprizoriti, udejanjiti na odru. Vsi smo opazovalci nastajanjanovega, rojstva necˇesa našega, po napornem ucˇenju zasluženega,a vendar z drobno skepso: »Ali bo sprejeto?«AnalizaIn nato prva vaja po nastopu in po prvicˇ zapeti »novi« skladbi. Po-sredovana razlicˇna mnenja poslušalcev, nabrane informacije ob-cˇinstva, mnenja naših domacˇih in najbližjih, sorodnikov (kaj jerekel ta, kaj oni . . .), mnenja in obcˇutki glasbenikov, ki so sprem-ljali nastop kot poslušalci, in seveda moja, dirigentova, analiza: kjesmo se v skladbi pocˇutili kompetentne, gotove, kje smo pretiravaliv interpretacijskih izpeljavah, kako je trema vplivala na izvedboskladbe, na hitrost, na glasnost, kako so zveneli akordi v akusticˇ-nem ali manj akusticˇnem prostoru, kako so bile izpeljane fraze,kje je bil poudarek besedila in ali je bil dobro izpeljan, kako je biloz dikcijo, je bilo besedilo razumljivo, kako smo upravljali s širo-kimi in ozkimi vokali, kje nismo ujeli ritma in sozvocˇja, kakšna jebila celostna podoba, kje dirigiranje ni bilo jasno, kaj moram kotdirigent bolj nazorno pokazati . . .SintezaIn ponovno se zacˇne vaja. Pocˇasi, intenzivno, ob prepoznanih na-pakah, pomanjkljivostih, nerodnih izpeljavah in ob spoznanih ele-mentih analize se sestavlja dokoncˇna slika skladbe, tista, v ka-teri se znanje, razumevanje in podrobno poznavanje nastajajo-cˇega prevesijo v sporocˇilnost, izraženo cˇustvo, v poustvarjeno pe-tje. Neštetokrat ponovljeno vecˇa kompetenco, memorirano omo-gocˇa nadzorovanje drugih drobnih, a pomembnih spremenljivk104Ko vi dvignete roke, vsi utihnemo!petja (izpeljave posameznih akordov, postavljanje vodilnih glasovv harmoniji, barvanje zvoka . . .) – in nastane pesem, takšna, kotsi jo vsi želimo, naša, bogata s cˇustvi, »lepa«, kot to skromno po-vedo pevci. Vnovicˇ jo predstavimo poslušalcem, tokrat v izbranemkontekstu celote, ob skrbno pripravljenem koncertu ali pevskemdogodku, in tedaj smo eno! Skupno telo, prepleteno z najtršimi,a hkrati najrahlejšimi, nevidnimi vezmi skupnega poustvarjanja,cˇustvenega doživljanja. Skupek posamicˇnih energij, glasbenih ve-denj in znanj, pevskih sposobnosti posameznikov in posameznihglasovnih skupin, ujetih v celoto. Takrat presegamo sebe z mocˇjobiti skupaj.VrednotenjeS petjem spremljati sveto mašo in po maši izvesti koncert v cerkvicerkva, v prvi papeževi lateranski baziliki svetega Janeza v Late-ranu (San Giovanni in Laterano) v Rimu, je velicˇasten obcˇutek.Pozlacˇen mogocˇni centralni oltar, mocˇ zidov, prepojenost objektaz zgodovino in velicˇasten obred te ponesejo v neskoncˇnost in v ob-cˇutek vesoljnosti, ko se gib in skupni glas zlijeta v vecˇni prostor,se zboru in dirigentu uresnicˇijo trenutki, zapisani v uvodu . . .Dvigniti roke v višino srca in oddirigirati sveto mašo in božicˇnikoncert v Plecˇnikovi cerkvi Srca Jezusovega v središcˇu Prage v ad-ventnem cˇasu je nepozabno, še zlasti cˇe sta pokrovitelja koncertapomembna državnika, takratni predsednik Cˇeške Václav Havel intakratni predsednik Slovenije Milan Kucˇan.Ko pozno v poletno nocˇ postaviš zbor na skaline dubrovniškegaStraduna, ko te osvetlijo odrske lucˇi in reflektorji, tako da ne opa-ziš tisocˇ radovednih obrazov, ki pricˇakujejo pesem in koncert, ko zosvetljenim procˇeljem dubrovniške katedrale spojiš slovensko »Žepada mrak v dolino« Petra Jereba, te mora spreleteti tisto najlepše,saj postajaš del neizmerno bogate zgodovine kulture teh stopnic –skalin.Ko v katedrali svetega Štefana na Dunaju, v najpomembnejšemsakralnem objektu prestolnice svetovne klasicˇne glasbe, ob ma-ševanju tamkajšnjega škofa dirigiraš mašne stavke ob obredu inza zakljucˇek oddirigiraš koncert slovenskih sakralnih skladb terza konec dodaš še Schubertovo »Zum Sanctus« iz njegove vsemznane Deutsche Messe, obcˇutiš, da je Dunaj kulturni magnet, kimu ni enakega . . .Dirigiranje s stisnjeno pestjo in s srcem primorstva ob dnevuupora proti okupatorju v do zadnjega koticˇka napolnjeni veliki105Anton BalohFoto Belvederedvorani Cankarjevega doma, ob navzocˇnosti predsednika države,predsednika vlade in cˇlanov državnega zbora, je posebno dožive-tje. Partizanske pesmi, »Jutri gremo v napad«, »Domovina naša jesvobodna«, »Pesem o svobodi« . . . , zapete iz grl združenih primor-skih zborov, so nagrajene z aplavzom, ki pritisne, ruši, bodri inopominja . . . Nepozaben obcˇutek pripadnosti, predanosti in vztraj-nosti.Petje v stoterih krajih po Sloveniji, koncertiranje v Avstriji, naMadžarskem, v Nemcˇiji, Italiji, Grcˇiji, Franciji, Kanadi . . . to so iz-kušnje, ki se jim ne bi nikoli odrekel, so moje bogastvo, so ne-kaj, kar me izpolnjuje, mi daje posebno mocˇ in motivacijo, kar mepolni.Kot Primorec vedno znova doživljam neizmerno energijo in po-nos ob petju in dirigiranju slovenske zborovske poustvarjalnosti,še zlasti pa ob izvajanju Simonitijeve skladbe »Vstajenje Primor-ske«, ki smo jo vsi Primorci sprejeli kot svojo himno in ob petjukatere se napev sliši tako s strani pevcev kot s strani poslušalcev,starejših, mlajših, vseh. In takrat vsakicˇ najgloblje zacˇutim domo-ljubje, ljubezen do naše zemlje, do slovenske besede, zacˇutim pri-padnost, ki preseže besedo. Priložnosti za takšne obcˇutke je bilo na106Ko vi dvignete roke, vsi utihnemo!državnih in krajevnih prireditvah, na koncertih in družabnostih ponjih veliko in vedno je bilo gorecˇe, nikoli navelicˇano.Pa še tri anekdote (od stotih)Pred leti mi je na eni od državnih prireditev, na kateri sem diri-giral stocˇlanskemu združenemu pihalnemu orkestru in velikemudvestocˇlanskemu združenemu pevskemu zboru, po prireditvi na-proti prišel predsednik države Milan Kucˇan. Ustavil se je neposre-dno pred mano! Nekoliko sem zadržal dih in plahoma pozdravil.Odlocˇno se je postavil predme in dejal: »Tega gospoda pa morampozdraviti! Vi ste najpomembnejši cˇlovek! Ko vi dvignete roke, vsiutihnemo!«, mi ponudil roko, se iskrivo nasmejal in odhitel dalje.Od takrat »se poznava«.Nedolgo tega je moški zbor Tabor iz Lokve v atriju evropskegaparlamenta v Strasbourgu odpel krajši koncert. Odpirala so seokna v notranjost velikanskega ovalnega atrija mogocˇne stavbe,in zaposleni so prisluhnili prelepi slovenski pesmi. K pojocˇemuzboru je prvi med mnogimi pristopil tudi Lojze Peterle, naš tam-kajšnji poslanec. Kot pozoren dirigent sem, kljub dirigiranju, opa-zil, da si je med skladbo »Mojo srcˇno kri škropite« – poezijo SimonaGregorcˇicˇa in glasbo Vinka Vodopivca (oba sta bila duhovnika) ra-hlo privzdignil ocˇala in si nežno pomel desno oko. Nekaj se je vnjem pred tem zalesketalo. Nikoli nisem izvedel kaj. Nato smo nanjegovo željo zapeli še nekaj skladb in pevsko se nam je pridružil!Ko sem z zamejskim Mešanim pevskim zborom Primorsko izMacˇkolj pri Trstu, ki sem ga vodil osemnajst let, nastopil v gr-škemmestu Larisi na tamkajšnjem pomembnem zborovskem tek-movanju, katerega posebni in povabljeni gostje iz Italije smo biliravno in samo mi, sem se pocˇutil neizmerno »majhnega«. Ogro-mni in številcˇni grški zbori – petdeset in vecˇcˇlanski, vsi z izved-bami skladb ob spremljavi ogromnega koncertnega klavirja srediodra, so zveneli velicˇastno, mogocˇno, odlicˇno. Nato se prikažemomi . . . petindvajsetcˇlanski mešani »zborcˇek« iz vasi s tristo pre-bivalci in dvema zboroma, s programom a capella (brez instru-mentalne spremljave), s slovenskimi umetnimi in ljudskimi sklad-bami, ki jih tam vsebinsko nihcˇe ni razumel, na odru po poti zletalom in avtobusom, po prebedeni nocˇi in . . . smo zapeli. Po mo-jem skromnem mnenju neverjetno dobro! Mocˇan aplavz! Nasled-nje jutro pa presenecˇenje! Lokalni cˇasopis objavi o nas celo stran.Škoda, da nisem znal prebrati niti ene grške cˇrke. Sporocˇilna, dagre za nas, sta bila le moje ime »Anton Baloh«, edino sredi popi-107Anton Balohsanega cˇasopisnega lista napisano v latinici, in fotografija našegazbora! Pevke, pevci, spremljevalci in jaz kot dirigent smo rekli ozi-roma smo se zmenili, da o nas piše vse dobro in odlicˇno . . . ! Pono-sno smo pokupili nekaj izvodov tega cˇasopisa, kljub temu da grškepisave ni znal brati nihcˇe med nami. Prevod, ki je nastal po nekajtednih, že doma, je našo domnevo potrdil . . . To je bilo smeha inveselja!Zdržati ali popustitiMnogi so me v tridesetih letih dela v kulturi zaskrbljeno povpra-šali: »Kako zmoreš toliko zborov, pa šolo, pa dom in delo v kulturi?«Odgovor je sila enostaven: Ko zvecˇer ležem k pocˇitku (no ja, resdatam nekje okoli pol enih), zaspim z mislijo na petje, na družabnostv zboru, na nadaljnje dejavnosti zborov, na skladbe in . . . zaspim vlepem, v optimisticˇno pozitivnem. Kaj je boljšega kot to?Zjutraj pa? Nov dan, šola, ucˇitelji in otroci, neusmiljeno zah-tevni starši, menedžment, reševanje sprotnega in nacˇrtovanega,lokalna skupnost, skrb za kar najbolj kakovostno vzgojno-izobra-ževalno delo, inšpekcijski pregledi, investicijska vzdrževanja, mi-nistrstvo, projekti, Pedagoška fakulteta, Zavod za šolstvo, Cen-ter za socialno delo . . . , vse, kar je slehernemu ravnatelju dobroznano, pri nas za 110 zaposlenih in 730 ucˇencev, v povsem novistavbi s »posebnim« statusom novega v Mestni obcˇini Koper, s Sve-tovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše kot storitvijo zaširšo regijo, s pomembno vecˇnamensko športno dvorano, ki obra-tuje sedemnajst ur dnevno, z Glasbeno šolo Koper v šolskih pro-storih . . .In zvecˇer? Vaje! Ustvarjanje, družabnost, smeh . . . Upam, da šedolgo!Po pravici povedano, izkušnje s podrocˇja dirigiranja in glasbemi v ravnateljevanju velikokrat pridejo prav! In obratno!108

Ko vi dvignete roke, vsi utihnemo!

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TQBUN5LJ/11551547-8df8-44fe-86cf-3326f29c1fff/PDF

Ko vi dvignete roke, vsi utihnemo!

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska