Blaž Podlesnik, "Просторы поэзии на грани языка (и вопросы перевода)

В статье пересматриваются традици- онные структуралистские подходы к пониманию особенности стиха в свете более современных пред- ставлений об ограничениях любой формы языковой репрезентации. Вместе они применяются как один из возможных подходов к понима- нию проблемы перевода современ- ной поэзии.The paper re-examines the traditional structuralist approaches to understanding the specifics of verse in light of more modern understanding of the inherent limitations of all language representations and applies this understanding of poetry as one of the possible tools for understanding the problems of translating modern poetry

The Effects of Added Reinforcers on Resistance to Change

The fundamental unit of behavior, defined by the discriminated operant, can be reduced to the three-term contingency, which includes an antecedent stimulus, a response, and a reinforcing consequence. Behavioral momentum theory suggests that resistance to disruption (i.e., resistance to change) of operant behavior is governed by the relation between the antecedent stimulus context and the rate of reinforcement within that context (i.e., Pavlovian stimulus-reinforcer relation). Further, behavior momentum theory suggests that resistance to change is independent of the contingency between the response and the reinforcer (i.e., operant response-reinforcer relation). Thus, although additional response-independent food decreases response rates by greatly degrading the response-reinforcer relation, resistance to change is increased because the stimulus-reinforcer relation is enhanced. Inconsistent with behavioral momentum theory, unsignaled delays decrease response rates and resistance to change by slightly degrading the response-reinforcer relation while maintaining equal stimulus-reinforcer relations. Therefore, it is unclear exactly how degrading response-reinforcer relations with response-independent food and delayed reinforcers affects resistance to change because the stimulus-reinforcer relations have generally differed across components and studies. Thus, the present experiment examined whether differentially degrading response-reinforcer relations affects resistance to change while maintaining equal stimulus-reinforcer relations. In the present experiment, a three-component multiple schedule with equal rates of immediate response-dependent reinforcement (15 per hr) was used with pigeons keypecking for food. Equal rates of response-independent food (60 per hr) and 3-s unsignaled delayed reinforcers (60 per hr) were added to two different components in baseline. Thus, the stimulus-reinforcer relations were equal in the two components with added reinforcers and were greater than in the component without added reinforcers . Any differences in resistance to change across the components with added reinforcers should reflect only differences in the response-reinforcer relations because the stimulus-reinforcer relations were equal. Consistent with behavioral-momentum theory, however, resistance to presession feeding, response-independent food presented during intercomponent intervals , and extinction was greater in the components with added reinforcers. There were no differences in resistance to change between the two components with added reinforcers. These results replicate the finding that adding response-independent food increases resistance to change and extends this finding to the effects of added delayed reinforcement

Za groš greha ob milijonskem jubileju (pomen manj znanih grafj Lermontova)

Članek se ob dvestoletnici rojstva Lermontova posveča manj kanoniziranemu delu pesnikove zapuščine. Obravnava t. i. junkersko obdobje, v katerem je Lermontov za svoje kolege napisal več pornografskih besedil, ki jih je predvsem ruska literarna zgodovina pogosto marginalizirala kot umetniško nepomembna, osvetljuje pa jih v kontekstu celotne pesnikove zapuščine kot primer tipičnega avtorjevega odnosa do uveljavljenih pesniških jezikov dobe

Poetika, politika in etika (ali kaj lahko branje Mandelštama pove o sodobni ruski poeziji in ruskem rapu)

V prispevku z vidika Mandelštamove poetike analiziramo politični potencial sodobne ruske poezije in rapa kot izrazne oblike, ki v sodobnosti ohranja nekatere tradicionalne prvi- ne pesništva. Mandelštamovo razumevanje pesništva nam služi kot izhodišče za opredelitev specifične pesniške dimenzije političnega in etičnega, nato pa v tem okviru analiziramo dva različna primera sodobne politične poezije (Dmitrij Bikov in Jelena Fanajlova) ter ugotavlja- mo, da v nobenem od obravnavanih primerov ne moremo govoriti o resničnem udejanjenju pesniške politike/etike, da pa se morda del tega potenciala skriva v družbeno angažiranem sodobnem ruskem rapu

Vodka in pir … Knjiga kot orožje v primeru Zaharja Prilepina

V razpravi obravnavamo ustvarjanje ruskega pisatelja in publicista Zaharja Prilepina, ki s svojstvenim razumevanjem odnosa med literaturo, stvarnostjo in biografsko izkušnjo na nov način osmišlja tudi odnos med literaturo in vojno. Ob osvetlitvi avtorjevega razumevanja "kliničnega" realizma predstavljamo Prilepinovo vojno prozo kot udejanjenje modela avtobiografskega junaka, ki v času kaosa in zmede svoj sistem vrednot vzpostavi v moški mikroskupnosti, ki jo ključno zaznamuje izkušnja razreševanja konflikta s fizičnim nasiljem. V nadaljevanju zagovarjamo tezo, da Prilepin podoben model razumevanja konstrukcije identitete uveljavlja tudi v svoji publicistiki, oba vidika - literarni in publicistični - pa lahko predstavljata zanimiv izziv za obravnavo z vidika odnosa literature in etike

Dokument in proza v delih Svetlane Aleksijevič

Ob polemikah, ki jih je izzvala podelitev letošnje Nobelove nagrade beloruski pisateljici Svetlani Aleksijevič, poskušamo na vprašanja o dokumentarni naravi njene proze in o pomenu tovrstnih del za sodobno književnost odgovoriti z analizo podobe avtorja v pisateljičinem ciklu Glasovi utopije. Analiza razkriva, da se prisotnost avtorice v besedilu vse bolj deli na izrazito notranjo, pričevanjsko perspektivo, s katero se približuje ostalim pričevalcem v delu, ter na zunanji, manj očiten kompozicijski in metabesedilni avtorski glas, ki organizira in jasno formulira idejo dela kot celote

Anna Ahmatova in Osip Mandelštam v dialogu "zaščitnih listin"

Razprava je posvečena posebni funkciji "zaščitne listine", ki jo literatura dobi v ustvarjanju nekaterih avtorjev v Sovjetski zvezi. Avtor v opusu Osipa Mandelštama in Anne Ahmatove izpostavlja podobna izhodišča, ki oba književnika pripeljejo do dojemanja literarnega ustvarjanja kot osrednjega sredstva za osmišljanje lastne eksistence, ter nakaže skupne poteze tistih njunih literarnih del, ki jih avtorja zasnujeta kot poskus premagovanja krize biografije s pomočjo literature

Kako zvuči i izgleda Dostoevskij (i što to može značiti za znanost o književnosti)

U raspravi nastojimo suočiti dva u posljednje vrijeme dominantna knji-ževnoznanstvena čitanja Dostoevskoga te suočavajući oba pristupa po-novo postaviti pitanje kakvu ulogu u suvremenoj znanosti o književnosti može imati analiza teksta. Bahtinovo čitanje Dostoevskoga u središte je stavilo pitanje suočavanja različitih glasova, perspektiva i vrijednosnih naglasaka, nezavršenosti i višeglasja diskursa o svijetu, dok je u središtu novijih istraživanja – koja u prozi velikoga pisca otkrivaju prije svega njegov filozofski i vjerski svjetonazor – interes za cjelokupnu vizualnu sliku u autorovoj formulaciji romanesknoga svijeta. Umjesto odabira jednoga ili drugoga pristupa analizi uloge umjetničkoga teksta u djelima Dostoevskoga naše čitanje kao ključno obilježje njegovih književnih tekstova ističe povezanost obaju vidova djelovanja umjetničkoga teksta te važnost toga dvojstva u njegovim romanima, kako na razini književnih junaka tako i na razini samoga autora. To obilježje može pomoći u rješa-vanju dilema s kojima se, osmišljavajući kategoriju književnoga teksta, susreće suvremena znanost o književnosti jer takvo čitanje Dostoevskoga može odgovoriti i na pitanje u kojoj mjeri umjetnički tekst još može biti predmet znanstvene (subjekt-objektne) spoznaje