Sodobni islamski preporod na Kitajskem: stari vzorci, novi trendi

Članek obravnava nekatere najpomebnejše pojave, ki zaznamujejo sodobni islamski preporod med pripadniki kitajske etnoreligiozne manjšine Hui – reforme verskega izobraževanja, študij v mednarodnih islamskih izobraževalnih središčih, razcvet verskega tiska in visok porast romarjev v Meko. Sodobno dogajanje umesti v kontekst razvoja islama na Kitajskem od prihoda prvih muslimanov v 7. stoletju do danes. Avtorica meni, da je današnji preporod v veliki meri nadaljevanje islamskih reformističnih prizadevanj, ki so potekala v republikanskem času vzporedno s projektoma modernizacije Kitajske in konstrukcije kitajske nacije, a so jih grobo prekinile različne politične kampanje prvih desetletij Ljudske republike Kitajske

Zbirateljske kulture

Tako zbirke kot predmeti, ki jih sestavljajo, so živi organizmi. Njihove usode so podvržene procesom spreminjanja in so zato vedno zgolj začasne. Skozi čas in prostor se spreminjajo sama materialnost predmetov, pa tudi njihova raba in pomen – naj bo osebni, družbeni, kulturni itd. Zbirke se oblikujejo z nakupi in izmenjavami predmetov, z odpisi in izgubami, lahko jih razkosajo ali povsem razpustijo. Predmeti in zbirke prehajajo med posamezniki ter med posamezniki in institucijami s prodajo, z darovanjem in dedovanjem. Pripisana vrednost predmetov in zbirk lahko močno niha, saj je kompleksen preplet vrste družbenih (npr. razred, spol), idejnih (npr. o estetski prefinjenosti, moralnosti) in ekonomskih dejavnikov (globalni trg in drugi trgi). V splošnem pa lahko rečemo, da je institucionalizacija zbirke, tj. njena vključitev in razstava v priznanem muzeju, galeriji, tudi arhivu ali knjižnici, tista, ki zbirki in zbiratelju podeli priznanje poznavalstva in družbeni prestiž (cf. Belk 2006, 537)

Podobe tajvanskih staroselcev v zbirki razglednic Alme M. Karlin

Svetovna popotnica in pisateljica Alma Maksimiliana Karlin (1889–1950) je bila vneta zbiralka razglednic. Prispevek analizira 12 razglednic, ki jih je prinesla s Tajvana, ki ga je obiskala med decembrom 1923 in januarjem 1924. Čeprav predstavljajo le drobec njene bogate zbirke razglednic s celega sveta, izstopajo po enovitosti svoje tematike. Prav vse namreč prikazujejo pripadnike tajvanskih staroselskih ljudstev. Pričujoči prispevek skuša iz kontekstov nastanka in rabe omenjenih razglednic ugotoviti, kako so se oblikovale podobe tajvanskih staroselcev v očeh njihove zbirateljice. S podrobnejšo analizo motivov in napisov na razglednicah podobe najprej identificira kot del etnografskega fotografskega gradiva, ki so ga zbrali japonski raziskovalci na Tajvanu, nato pa razglednice umesti v družbeno-politične okoliščine japonske kolonizacije, zlasti v pogosto soodvisna, občasno pa tudi konfliktna razmerja med antropološko oz. etnološko vedo ter kolonialnim upravnim aparatom. Članek nato obravnava poglede Alme Karlin na tajvanske staroselce tako, da razglednice postavi ob bok njenemu potopisnemu pisanju, iz katerega je mogoče razbrati pomemben vpliv japonske kolonialne imaginacije. Kljub lastnim pripombam o velikih družbenih in kulturnih spremembah v tajvanskih staroselskih družbah, ji kot osrednja prizma, skozi katero jih opazuje in opisuje, služijo eksotične in domnevno brezčasne prakse, kot sta lov na glave in tetoviranje. Zanimanja in okusi Alme Karlin, kot jih lahko razberemo z njenih tajvanskih razglednic, v ničemer ne odstopajo od njenih sodobnikov in so tesno povezane s širšimi političnimi in družbenimi razmerami ter estetskimi slogi časa, v katerem je potovala

Dobri muslimani, moderni državljani

This book ('Good Muslims, Modern Citizens: Hui Islamic Revival in Northwest China') explores the hegemonic models of modernity and their alternatives in contemporary China through an anthropological investigation of Islamic revival among Hui, a Chinese-speaking ethnoreligious minority. Examining a variety of formal and informal, religious and semi-religious education activities aimed at children and youth in the poor areas of Northwest China, where Hui communities are most numerous, it traces the impact of nation-building and state modernization policies as well as the intensification of religious and economic contacts with Muslim majority countries on the (self)perceptions of Hui as an inalienable part of the Chinese nation on the one hand and members of the global ummah on the other. The detailed ethnographic study of religious life on a university campus reveals how young Hui negotiate their desires and forge their identities as simultaneously modern, educated Chinese citizens and pious Muslims. With its intimate portrayal of how global transformations are expressed and experienced in the everyday life of people on the margins of China and Muslim world, this book contributes to the growing literature on contemporary Chinese and Muslim religiosities.Skozi antropološko raziskavo islamskega preporoda med Huiji, kitajsko govorečo etnoreligiozno manjšino, knjiga obravnava hegemonične in alternativne modele modernosti v današnji Kitajski. Osredotočujoč se na formalne in neformalne oblike izobraževanja mladih v revnih predelih kitajskega severozahoda, ki v različni meri združujejo verske in ne-verske vsebine, delo preučuje vpliv kitajskih projektov izgradnje moderne nacionalne države ter krepitve verskih in gospodarskih stikov z državami z večinskim muslimanskim prebivalstvom na (samo)percepcije Huijev kot neločljivega dela kitajske nacije po eni in članov globalne umme po drugi strani. Etnografska študija verskega življenja v univerzitetnem kampusu razkriva, kako mladi Huiji prevprašujejo in kujejo svoje identitete kot moderni, izobraženi kitajski državljani ter hkrati pobožni, krepostni muslimani. Z intimnim prikazom načinov, kako se globalne transformacije odražajo v izkušnjah ljudi na obrobjih Kitajske in islamskega sveta, knjiga prispeva k naraščujoči literaturi o sodobni kitajski in muslimanski religioznosti

Zbirateljske kulture

Tako zbirke kot predmeti, ki jih sestavljajo, so živi organizmi. Njihove usode so podvržene procesom spreminjanja in so zato vedno zgolj začasne. Skozi čas in prostor se spreminjajo sama materialnost predmetov, pa tudi njihova raba in pomen – naj bo osebni, družbeni, kulturni itd. Zbirke se oblikujejo z nakupi in izmenjavami predmetov, z odpisi in izgubami, lahko jih razkosajo ali povsem razpustijo. Predmeti in zbirke prehajajo med posamezniki ter med posamezniki in institucijami s prodajo, z darovanjem in dedovanjem. Pripisana vrednost predmetov in zbirk lahko močno niha, saj je kompleksen preplet vrste družbenih (npr. razred, spol), idejnih (npr. o estetski prefinjenosti, moralnosti) in ekonomskih dejavnikov (globalni trg in drugi trgi). V splošnem pa lahko rečemo, da je institucionalizacija zbirke, tj. njena vključitev in razstava v priznanem muzeju, galeriji, tudi arhivu ali knjižnici, tista, ki zbirki in zbiratelju podeli priznanje poznavalstva in družbeni prestiž (cf. Belk 2006, 537)

Podobe tajvanskih staroselcev v zbirki razglednic Alme M. Karlin

Alma Maksimiliana Karlin (1889-1950), a world traveller and a writer, was an avid postcard collector. This article focuses on the 12 postcards she brought from Taiwan, where she stayed between December 1923 and January 1924. While these represent just a fraction of her rich postcard collection, they are distinct in the uniformity of their motifs: they all portray Taiwanese indigenous people. By scrutinizing the contexts in which the postcard images were produced and used, the article attempts to trace the formation of Karlin’s views and attitudes toward the Taiwanese indigenous peoples. The article begins with a detailed analysis of the postcards’ motifs and captions to de­monstrate that the images used were originally a part of ethnographic material collected by Japanese researchers in colonial Taiwan. This is followed by a discussion of the socio-political circumstances of the Japanese colonization and the often co-dependent and sometimes conflictual relationship between anthropology and ethnology, and the colonial administration. Finally, Alma Karlin’s views of Taiwanese indigenous peoples are elucidated through the juxtaposition of postcards and her travel writing, which also betrays a considerable influence of the Japanese colonial imagery.Svetovna popotnica in pisateljica Alma Maksimiliana Karlin (1889–1950) je bila vneta zbiralka razglednic. Prispevek analizira 12 razglednic, ki jih je prinesla s Tajvana, ki ga je obiskala med decembrom 1923 in januarjem 1924. Čeprav predstavljajo le drobec njene bogate zbirke razglednic s celega sveta, izstopajo po enovitosti svoje tematike. Prav vse namreč prikazujejo pripadnike tajvanskih staroselskih ljudstev. Pričujoči prispevek skuša iz kontekstov nastanka in rabe omenjenih razglednic ugotoviti, kako so se oblikovale podobe tajvanskih staroselcev v očeh njihove zbirateljice. S podrobnejšo analizo motivov in napisov na razglednicah podobe najprej identificira kot del etnografskega fotografskega gradiva, ki so ga zbrali japonski raziskovalci na Tajvanu, nato pa razglednice umesti v družbeno-politične okoliščine japonske kolonizacije, zlasti v pogosto soodvisna, občasno pa tudi konfliktna razmerja med antropološko oz. etnološko vedo ter kolonialnim upravnim aparatom. Članek nato obravnava poglede Alme Karlin na tajvanske staroselce tako, da razglednice postavi ob bok njenemu potopisnemu pisanju, iz katerega je mogoče razbrati pomemben vpliv japonske kolonialne imaginacije. Kljub lastnim pripombam o velikih družbenih in kulturnih spremembah v tajvanskih staroselskih družbah, ji kot osrednja prizma, skozi katero jih opazuje in opisuje, služijo eksotične in domnevno brezčasne prakse, kot sta lov na glave in tetoviranje. Zanimanja in okusi Alme Karlin, kot jih lahko razberemo z njenih tajvanskih razglednic, v ničemer ne odstopajo od njenih sodobnikov in so tesno povezane s širšimi političnimi in družbenimi razmerami ter estetskimi slogi časa, v katerem je potovala

Trendi v sekundarni preventivi po srčnem infarktu – umestitev novosti

Cilj sekundarne preventive po srčnem infarktu je zmanjšati tveganje za ponovne srčno-žilne dogodke, druge zaplete in umrljivost. Kljub medikamentni terapiji, ki so jo skozi čas priporočale smernice, je vedno ostajalo in še ostaja prisotno določeno preostalo srčno-žilno tveganje. Namen novejših raziskav je bil z dodatkom predvsem protitrombotičnih, hipolipemičnih ali protivnetnih zdravil brez pojavljanja pomembnih neželenih učinkov znižati to prisotno tveganje. V sklopu protitrombotičnega zdravljenja se je tako eno leto po akutnem koronarnem sindromu kot dodatek aspirinu izkazalo učinkovito podaljšano zdravljenje s tikagrelorjem ali z nizkimi odmerki rivaroksabana. Veliko novosti je tudi na področju hipolipemičnega zdravljenja, ki kot najbolj koristno zagovarja čim večje znižanje holesterola LDL. Raziskave kažejo, da so za doseganje ciljev učinkoviti ezetimib in zaviralci PCSK9. Tretja možnost učinkovitega proti-aterosklerotičnega zdravljenja so protivnetna zdravila, ki pa se še niso prebila v klinično prakso. Pri bolnikih po srčnem infarktu s sočasno sladkorno boleznijo dodaten ukrep v izboljšanju srčno-žilne napovedi izida omogoča uporaba agonistov receptorjev GLP-1 (angl. glucagon-like polypeptide-1) in zaviralcev SGLT2 (angl. sodium-glucose co-transporter 2). Če bolniki izpolnjujejo merila za uvedbo novih terapevtskih možnosti, je poleg zdravega življenjskega sloga smiselno čim bolj optimizirati medikamentno zdravljenje, saj lahko ob tem pričakujemo nadaljnje znižanje preostalega srčno-žilnega tveganja in s tem izboljšanje kakovosti življenja po srčnem infarktu

Living with Diversity Vol. I: 8-9 November 2008, University of Ljubljana

oai:ojs.hass.tsukuba.ac.jp:article/1Living with Diversity, volume I, documents the proceedings of the Slovenia-Japan University Cooperation Network Graduate Student Forum Series held at Ljubljana University in 2008. The proceedings comprise the individual research papers as well as detailed reports of the three discussion sessions. While the individual papers discuss issues from each researcher’s specific field of expertise within the federating theme, the three discussion sessions address a wide range of issues and problems concerning identity, society and language from an essentially trans-disciplinary perspective. 『多様性を生きる』第1巻は、2008年にリュブリャナ大学において開催された「スロベニア・日本学生知的交流会議」の報告書です。本報告書は、個々の論文および3つのディスカッション・セッションの詳報を収めています。各論文においては、統一テーマの枠内で、研究者が各自の専門領域から問題を論じているのに対して、3つのディスカッション・セッションにおいては、本質的に領域横断的な視点から、アイデンティティ、社会、言語に関する広範な論点と課題を取り上げています

Living with Diversity Vol. II: 20-21 October 2009, University of Ljubljana

Living with Diversity, volume II, documents the proceedings of the Slovenia-Japan University Cooperation Network Graduate Student Forum Series held at Ljubljana University in 2009. The proceedings comprise the individual research papers as well as reports of the two discussion sessions and overall forum evaluation. While the individual papers discuss issues from each researcher’s specific field of expertise within the federating theme, the discussion sessions address a wide range of issues and problems concerning the individual, governance and flexibility from an essentially trans-disciplinary perspective. 『多様性を生きる』第２巻は、2009年にリュブリャナ大学において開催された「スロベニア・日本学生知的交流会議」の報告書です。本報告書は、個々の論文ならびに２つのディスカッション・セッション報告と学生会議に対する総評を収めています。各論文においては、統一テーマの枠内で、研究者が各自の専門領域から問題を論じているのに対して、２つのディスカッション・セッションにおいては、本質的に領域横断的な視点から、個人、統治、柔軟性に関する広範な論点と課題を取り上げています