Unmentioned possibilities of illustration

The diploma thesis is divided into the theoretical, pedagogical and the practical part. In the theoretical part I established the definition of the term illustration, focusing on the historical meaning together with it's purpose and how they developed through time. Furthermore I defined the differences between contemporary and book illustration and the way they are percieved and valued in the light of contemporary art practices. I presented the problem of it being too illustrative, and how it's ability to clearly depict an idea is percieved as predictable and less complex. I explored the prejudice of illustration as a female art form and commented on how that impacts the artist herself, along with the viewers. I found multiple possible reasons and explanations, one it being a product of thinking that any type of work dealing with children is inherently a woman's job. Illustration, especially the kind dealing with fiction and fairytales, therefore by assocation fell into the same category. Fairytale illustrations nontheless succeeded in opening the gates to exploring other forms and approaches within this subject, leaving the contemporary illustration free to explore many different formats. I established how the rise of digital arts, the world wide web and the digitalization of the image changed the way we define and understand art, which consequently allowed illustration to breach out even further into animation, (product) design, street art and interactive games. In the pedagogical part I introduced the didactic use of illustration with it's ability to visualize text, enhancing the child's imagination and understanding of art while also developing their cognitive skills (using it's visual approach illustration is able to place unconscious hardships into consciousness, where the child can resolve these issues in a healthy manner). In the practical part I analyzed a set of my own illustrations, using the themes I explored within the thesis, along with my thoughts and feelings, to understand why and how I express myself. I explored what illustration means to me, how my gender applies to the themes and subjects, how I define myself as an artist and place myself within the digital and contemporary media

Prostori prezentacije: razstava kot praktični del D izbirnega predmeta, mentor doc. Andrej Brumen Čop

Razstava Prostori prezentacije je dobila ime po D izbirnem predmetu, ki se je v tem šolskem letu na Oddelku za likovno pedagogiko izvajal prvič. Predmet je zasnovan kot množica teoretičnih in praktičnih vsebin, ki se tičejo problema prezentacije oziroma predstavitve. Pri tem so nam bile v pomoč misli teoretikov (B. Groys, J. Elkins, M. J. Jacob, J. Baas idr.), ki se ukvarjajo z opazovanjem spreminjanja prezentacij v sodobni umetnosti. Šli smo tudi na teren in si ogledali nekatere postavitve v muzejih, galerijah in zbirkah, potem pa se dejansko lotili razstave v galeriji Pef, ki ima popolnoma študijski namen

Prostori prezentacije: razstava kot praktični del D izbirnega predmeta, mentor doc. Andrej Brumen Čop

Razstava Prostori prezentacije je dobila ime po D izbirnem predmetu, ki se je v tem šolskem letu na Oddelku za likovno pedagogiko izvajal prvič. Predmet je zasnovan kot množica teoretičnih in praktičnih vsebin, ki se tičejo problema prezentacije oziroma predstavitve. Pri tem so nam bile v pomoč misli teoretikov (B. Groys, J. Elkins, M. J. Jacob, J. Baas idr.), ki se ukvarjajo z opazovanjem spreminjanja prezentacij v sodobni umetnosti. Šli smo tudi na teren in si ogledali nekatere postavitve v muzejih, galerijah in zbirkah, potem pa se dejansko lotili razstave v galeriji Pef, ki ima popolnoma študijski namen

Slike, risbe: razstava likovnih del študentov 3. letnika LP, mentorja prof. Z. Huzjan, doc. A. Brumen-Čop

Vzajemnost ideje in prakse Razstava 3.letnika LP PeF v Ljubljani-2011/12 Peti semester bolonjsko zgoščenih študijskih znanj pri predmetu Slikanje, se napaja z neposredno izkušnjo idej in praktičnih vaj, ki jih je ustoličila modernistično naravnana (n.pr. tudi Lyntonova) linearna zgodba polpretekle zgodovine likovne umetnosti. Njena osnovna naravnanost je raziskati področje slike oziroma analitično posredovanje v slikovnem polju, kjer je dovolj prostora tako za razumevanje že ustaljenih ustvarjalnih postopkov kot tudi za osebno izpovedno moč. Študent si s pomočjo razlage duha polpreteklega časa, z vzporedno likovnoanalitično ontologijo ter z razumevanjem statusa otroške risbe in njene pojavnosti, razpira lastne ustvarjalne možnosti, ki so nujne pri prestopanju v osebno sliko, oziroma za samostojno delo pri zaključnem izpitu. Tedenske triurne vaje so naravnane skozi likovne senzacije od klasične slike ter do konceptualnih praks. Kot stopnjevanje svetlobe in razumevanje snovnosti barve, razumevanje barvnega madeža in barvne ploskve (tudi barvnega polja), vzajemnost kolažiranih postopkov in geometrije robov ter prestopanj le teh, kot ekspresijo gestualnosti ali kot širitev v kiparsko dimenzijo. Ta likovni intelektualizem seveda potrebuje dovoljšnjo mero senzibilnost in občutljivosti (n.pr. odnos do barve in njene pojavnosti), kar se gradi postopoma, z individualnim delom pri vsakem študentu posebej, z primerjavami, prikazom in pogovorom, predvsem pa z izčrpnim razumevanjem vsake naloge posebej. Ob tem si študent pomaga z zapisi v osebno skicirko. prof:. Huzjan. Razstavljajo: Kristina BOŽIČ, Alja KOŠAR, Polona ČAMPA, Anja LAUTAR, Tjaša PFAJFAR, Sergeja GARTNER, Mojca JERAM, Aleksandra ZALOKAR, Karin BAJC, Daniela ZUPAN, Iris PLEŠNAR, Sabina HAŠIČ, Uršolina HORVAT, Jerneja STANONIK, Anja ŠKULJ, Karin MUGERLI, Anđelija SAMARDŽIJ

Slike, risbe: razstava likovnih del študentov 3. letnika LP, mentorja prof. Z. Huzjan, doc. A. Brumen-Čop

Vzajemnost ideje in prakse Razstava 3.letnika LP PeF v Ljubljani-2011/12 Peti semester bolonjsko zgoščenih študijskih znanj pri predmetu Slikanje, se napaja z neposredno izkušnjo idej in praktičnih vaj, ki jih je ustoličila modernistično naravnana (n.pr. tudi Lyntonova) linearna zgodba polpretekle zgodovine likovne umetnosti. Njena osnovna naravnanost je raziskati področje slike oziroma analitično posredovanje v slikovnem polju, kjer je dovolj prostora tako za razumevanje že ustaljenih ustvarjalnih postopkov kot tudi za osebno izpovedno moč. Študent si s pomočjo razlage duha polpreteklega časa, z vzporedno likovnoanalitično ontologijo ter z razumevanjem statusa otroške risbe in njene pojavnosti, razpira lastne ustvarjalne možnosti, ki so nujne pri prestopanju v osebno sliko, oziroma za samostojno delo pri zaključnem izpitu. Tedenske triurne vaje so naravnane skozi likovne senzacije od klasične slike ter do konceptualnih praks. Kot stopnjevanje svetlobe in razumevanje snovnosti barve, razumevanje barvnega madeža in barvne ploskve (tudi barvnega polja), vzajemnost kolažiranih postopkov in geometrije robov ter prestopanj le teh, kot ekspresijo gestualnosti ali kot širitev v kiparsko dimenzijo. Ta likovni intelektualizem seveda potrebuje dovoljšnjo mero senzibilnost in občutljivosti (n.pr. odnos do barve in njene pojavnosti), kar se gradi postopoma, z individualnim delom pri vsakem študentu posebej, z primerjavami, prikazom in pogovorom, predvsem pa z izčrpnim razumevanjem vsake naloge posebej. Ob tem si študent pomaga z zapisi v osebno skicirko. prof:. Huzjan. Razstavljajo: Kristina BOŽIČ, Alja KOŠAR, Polona ČAMPA, Anja LAUTAR, Tjaša PFAJFAR, Sergeja GARTNER, Mojca JERAM, Aleksandra ZALOKAR, Karin BAJC, Daniela ZUPAN, Iris PLEŠNAR, Sabina HAŠIČ, Uršolina HORVAT, Jerneja STANONIK, Anja ŠKULJ, Karin MUGERLI, Anđelija SAMARDŽIJ

Zaključna razstava študentov četrtega letnika Likovne pedagogike, študijsko leto 2012/2013

Letos lahko govorimo o izraziti psihični fiksaciji del, o arhaični razgaljenosti barvne gmote, linije in prostora. Barva in črta kot psihični opni vzpostavljata že omenjeno elementarnost in tako prevzemata vlogo stalnosti v podobi časa ki ga živimo. To skorajda zasanjano razraščanje tudi ne izbira nosilcev, ki so vse bolj variabilni, nestalni in fragmentarni. Struktura slike in risbe se je porazdelila in se kaže- enkrat kot knjiga, v velikost naših dlani, drugič je del večjega, galerijskega prostora sten in potem že obleži na podstavku kot najdeni predmet z eno izmed konceptualnih intervencij

Zaključna razstava študentov četrtega letnika Likovne pedagogike, študijsko leto 2012/2013

Letos lahko govorimo o izraziti psihični fiksaciji del, o arhaični razgaljenosti barvne gmote, linije in prostora. Barva in črta kot psihični opni vzpostavljata že omenjeno elementarnost in tako prevzemata vlogo stalnosti v podobi časa ki ga živimo. To skorajda zasanjano razraščanje tudi ne izbira nosilcev, ki so vse bolj variabilni, nestalni in fragmentarni. Struktura slike in risbe se je porazdelila in se kaže- enkrat kot knjiga, v velikost naših dlani, drugič je del večjega, galerijskega prostora sten in potem že obleži na podstavku kot najdeni predmet z eno izmed konceptualnih intervencij

Zlikovci 13

Študij likovne umetnosti in tudi kiparstva ni zgolj ukvarjanje s produkcijo, tisto obstoječo in lastno, temveč je neprestani komentar. Sodobna umetnost nasploh ni več “lepa umetnost” ampak predvsem komentar. Zato se zdi logično, da je razstavljanje prav to, če je le živo, zdravo in recimo budno. Zakaj študent-ka v zadnjem letniku študija opusti vse, kar je naredil-a do trenutka, ko je dobil-a priliko za samostojno razstavljanje in želi narediti vse na novo? Zato, ker ni pripravljen-a samo ob strani stati. Zadnjih štirideset dni je bilo zelo aktivnih. Delali smo razstavo in vse kar sodi zraven, ne “stvari za oceno”. To je pomembno vedeti

Zlikovci 13

Študij likovne umetnosti in tudi kiparstva ni zgolj ukvarjanje s produkcijo, tisto obstoječo in lastno, temveč je neprestani komentar. Sodobna umetnost nasploh ni več “lepa umetnost” ampak predvsem komentar. Zato se zdi logično, da je razstavljanje prav to, če je le živo, zdravo in recimo budno. Zakaj študent-ka v zadnjem letniku študija opusti vse, kar je naredil-a do trenutka, ko je dobil-a priliko za samostojno razstavljanje in želi narediti vse na novo? Zato, ker ni pripravljen-a samo ob strani stati. Zadnjih štirideset dni je bilo zelo aktivnih. Delali smo razstavo in vse kar sodi zraven, ne “stvari za oceno”. To je pomembno vedeti