Halide-free synthesis of N-aryl carbamate

Carbamates have been an attractive topic for a long time. Due to their wide range of applications, especially in agriculture, medicine and pharmacy. Three general synthesis methods have been in use, i.e. via phosgene, via isocyanate and the reaction with carbon dioxide. Since the first two processes include highly toxic phosgene and slightly less toxic isocyanate, they are less preferable. Recently, the interest has grown towards reaction with CO2, due to its nontoxicity and environmentally safer use. The focus of this thesis was a preparation of N-aryl carbamates through halide-free pathway. The optimization reactions were done in two steps under catalytic conditions with several different parameters, such as temperature, catalysts and time of reaction. The first step represents a reaction between carbonate and aromatic amine, forming a carbamate intermediate under nucleophilic conditions. In the second step, the intermediate reacts further with an alcohol to form the final carbamate product under basic conditions. Usual waste in the carbamate synthesis via phosgene are ammonia, halide acids or other alkyl halides. Due to their toxicity and harmful environmental effects, they represent a group of compounds that are not desirable to obtain from the reactions. Since the introduced procedure avoids the usual formation of toxic halide acids as the main waste product, and forming trifluoroethanol (TFE) instead, it represents an environmentally friendlier method. In the experimental section, various optimization steps are studied for the syntheses of intermediate and product. The obtained results are not examined only qualitatively, but also quantitatively. Therefore, intermediate and product yields were analysed by GC-MS analytical method, 1H NMR, 13C NMR and FT-IR spectra

Razvijanje ustnega izražanja in tipologija nalog v učbenikih za učenje španščine

Ustno izražanje v tujem jeziku velja za najtežje obvladljivo sporazumevalno zmožnost, zato smo raziskali tipologijo in številčnost nalog v učbenikih, ki se v slovenskem srednješolskem prostoru uporabljajo za poučevanje španščine. Primerjali smo učbenike osnovane na dveh različicah komunikacijskega pristopa in različnih ravneh, izhajajoč iz tipološko raznolikih nalog. V analizi smo poleg količine in tipologije nalog opazovali tudi stopnjo vodenosti posameznih nalog. Rezultati analize so pokazali, da ne prihaja do pomembnejših razlik glede na izbrani pristop, temveč glede na raven, in sicer pri nalogah, ki niso vodene, in pri delno vodenih nalogah. Aktivno vključevanje učencev v učni proces in razvijanje ustnega izražanja sta značilnosti, ki prepletata vse analizirane učbenike, razlike (ki učiteljem nudijo možnost, da za svojo ciljno skupino in svoj slog poučevanja izberejo ustrezen učbenik) pa se nahajajo v deležu nalog ustnega izražanja, prevladujočih tipih nalog in dinamikah, ki so za uspešno izvedbo nalog potrebne. Prav raznolikost v tipologiji pri učencih spodbuja (ustno) jezikovno produkcijo. Spodbujanje samostojne govorne produkcije učencev je prisotno že od začetne ravni in v obeh pristopih, saj je delež nalog, ki omogočajo le reprodukcijo, relativno majhen. V učbenikih so precej bolj poudarjeni dialog, komentarji, pogovori, skratka razvijanje samostojnih govorcev, opremljenih s strategijami in orodji za učinkovito, tekoče in natančno ustno izražanje. Vsi analizirani učbeniki omogočajo ustrezno razvijanje govorne produkcije v španščini, saj (v primerjavi s številom nalog za druge jezikovne spretnosti) nudijo uravnotežen in tipološko raznovrsten nabor nalog

Razvijanje ustnega izražanja in tipologija nalog v učbenikih za učenje španščine

Ustno izražanje v tujem jeziku velja za najtežje obvladljivo sporazumevalno zmožnost, zato smo raziskali tipologijo in številčnost nalog v učbenikih, ki se v slovenskem srednješolskem prostoru uporabljajo za poučevanje španščine. Primerjali smo učbenike osnovane na dveh različicah komunikacijskega pristopa in različnih ravneh, izhajajoč iz tipološko raznolikih nalog. V analizi smo poleg količine in tipologije nalog opazovali tudi stopnjo vodenosti posameznih nalog. Rezultati analize so pokazali, da ne prihaja do pomembnejših razlik glede na izbrani pristop, temveč glede na raven, in sicer pri nalogah, ki niso vodene, in pri delno vodenih nalogah. Aktivno vključevanje učencev v učni proces in razvijanje ustnega izražanja sta značilnosti, ki prepletata vse analizirane učbenike, razlike (ki učiteljem nudijo možnost, da za svojo ciljno skupino in svoj slog poučevanja izberejo ustrezen učbenik) pa se nahajajo v deležu nalog ustnega izražanja, prevladujočih tipih nalog in dinamikah, ki so za uspešno izvedbo nalog potrebne. Prav raznolikost v tipologiji pri učencih spodbuja (ustno) jezikovno produkcijo. Spodbujanje samostojne govorne produkcije učencev je prisotno že od začetne ravni in v obeh pristopih, saj je delež nalog, ki omogočajo le reprodukcijo, relativno majhen. V učbenikih so precej bolj poudarjeni dialog, komentarji, pogovori, skratka razvijanje samostojnih govorcev, opremljenih s strategijami in orodji za učinkovito, tekoče in natančno ustno izražanje. Vsi analizirani učbeniki omogočajo ustrezno razvijanje govorne produkcije v španščini, saj (v primerjavi s številom nalog za druge jezikovne spretnosti) nudijo uravnotežen in tipološko raznovrsten nabor nalog