6 research outputs found

    Rapid establishment of the European Bank for induced Pluripotent Stem Cells (EBiSC):The Hot Start experience

    Get PDF
    A fast track “Hot Start” process was implemented to launch the European Bank for Induced Pluripotent Stem Cells (EBiSC) to provide early release of a range of established control and disease linked human induced pluripotent stem cell (hiPSC) lines. Established practice amongst consortium members was surveyed to arrive at harmonised and publically accessible Standard Operations Procedures (SOPs) for tissue procurement, bio-sample tracking, iPSC expansion, cryopreservation, qualification and distribution to the research community. These were implemented to create a quality managed foundational collection of lines and associated data made available for distribution. Here we report on the successful outcome of this experience and work flow for banking and facilitating access to an otherwise disparate European resource, with lessons to benefit the international research community. eTOC: The report focuses on the EBiSC experience of rapidly establishing an operational capacity to procure, bank and distribute a foundational collection of established hiPSC lines. It validates the feasibility and defines the challenges of harnessing and integrating the capability and productivity of centres across Europe using commonly available resources currently in the field

    THE DEVELOPMENT OF FAMILY LAW - FROM GCC TO FAMILY CODE

    Get PDF
    V letu 1918 je prišlo do združitve jugoslovanskih narodov pod skupnim imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za to obdobje je značilen velik vpliv verskih organizacij na pravno ureditev, kar se je predvsem izrazito kazalo na področju družinskega prava. Starši v razmerju do otrok niso bili enakopravni, žena je bila podrejena možu, ki je veljal za "glavo družine". Leta 1945, v času Federativne ljudske republike Jugoslavije, je bilo družinsko pravo postavljeno na nove temelje. Vsi pravni predpisi, ki so veljali pred in med drugo svetovno vojno, so bili razglašeni za neobstoječe. S tem smo popolnoma opustili uporabo pravne ureditve v stari Jugoslaviji, ki je bila ena izmed najbolj konservativnih v zahodni Evropi. V letu 1971 je z ustavno reformo Socialistične federativne republike Jugoslavije urejanje družinskopravnih razmerij v celoti prešlo v pristojnost posameznih republik. V Republiki Sloveniji je bil leta 1976 sprejet Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je za razliko od prej veljavnih temeljnih zakonov družinskopravno področje celovito uredil. Uredil je zakonsko zvezo, razmerja med starši in otrokom, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Družinska razmerja v Republiki Sloveniji ureja 35 let star zakon, kar sicer dokazuje, da je bil za takratne razmere leta 1976 napisan zelo napredno, saj je bil vse do danes le trikrat noveliran. Največ sprememb je bilo v premoženjskih razmerjih med zakoncema in v razmerju med otrokom in starši, nekatere pristojnosti, ki jih je ob sprejetju Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih imel center za socialno delo, so prešle na sodišča, spremembe so bile tudi na področju varstva in vzgoje otrok, izvrševanja roditeljske pravice ter otrokovih stikov itd. Leta 2011, natančneje 16. junija, je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Družinski zakonik, ki je predstavljal obsežno reformo družinskega prava, vendar do njegove uveljavitve ni prišlo, saj je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zbrala zadostno število podpisov za razpis referenduma, na katerem se je leta 2012 večina državljanov in državljank Slovenije opredelila proti njegovemu sprejemu.In the year 1918 the Yugoslav nations merged, named the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. This period was characterized by a large influence of religious organizations on the regulation, which was especially pronounced in the family law. Parents were not equal in the relation to children, the wife was subordinate to her husband, who was considered as the "head of the family". The family law was reorganizated during the period of the Federal People\u27s Republic of Yugoslavia in 1945. All legal regulations, which were in use prior and during the World War II were declared to be non-existent with the legal regulations. Therefore we completely abandoned the use of regulations in old Yugoslavia, which was one of the most conservative in Western Europe. With a constitutional reform of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia in 1971, the editing of family-law relationships was fully transferred to the jurisdiction of the republics. In the Republic of Slovenia was the Law on Marriage and Family Relations adopted in 1976, which unlike the previously applicable basic (fundamental) laws comprehensively regulated the family-law field. The law regulated the marriage, the relationship between parents and children, adoption, foster care and the protection of minors and other persons, which are not able to take care of themselves, of their rights and benefits. Family relationships in the Republic of Slovenia are being regulated by an almost 35-year-old law, which otherwise proves that the law was written highly advanced in 1976 and was amended only three times till today. Most changes were made in the matrimonial property and the relationship between children and parents, some powers that had the Centre for Social Work at the adoption of the law were later transferred to the courts, changes were also made in the area of childcare, education, enforcement of parental rights and child contacts, etc... In 2011, precisely on the 16 of June, the Family code was adopted in the National Assembly of the Republic of Slovenia, which represented a major reform of the family law, but it never came in use, because the Civil initiative for Family and children\u27s rights collected a sufficient number of signatures to call in a referendum on which the majority of the citizens of Slovenia defined against its adoption in 2012

    "Governance"

    Full text link
    Članek podaja izhodišče za terminologizacijo pojma governance v slovenski politološki in komunikološki vedi. Ponuja družbeno-politično kontekstualizacijo izoblikovanja pojma governance, njegovo pojmovno razčlembo v razmerju do pojmov vladanje, upravljanje in vladavina, ki jo podpira z analizo korpusnih podatkov, in jezikoslovni poimenovalnoteoretski premislek o (ne)ustreznosti poimenovalnih različic, ki za ta pojem trenutno soobstajajo v slovenskih družboslovnih vedah. Avtorice ugotavljajo, da tako na pojmovni kot na izrazni ravni obstaja - trenutno neizpolnjena - potreba po doslednem razločevanju med pojmom governance kot vodenjem in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu, vladanjem kot vodenjem in implementacijo javne politike, ki ju izvaja institucionalno definiran subjekt, ter upravljanjem, ki se nanaša zgolj na implementacijo določene politike. V prispevku je kot potencialno primerna poimenovalna rešitev za pojem governance predlagan izraz vladovanje, pri čemer avtorice kot ključni argument za terminologizacijo navajajo dosedanjo pomensko neobremenjenost izraza, obenem pa opozarjajo tudi na njegove poimenovalne pomanjkljivosti.This article provides a short contextualisation of use of the term governance at the international level and its uptake in Slovenian political and communication sciences. The authors then focus upon the lack of a clear consensus regarding the translation and definition of the term in Slovenian literature. They provide an analysis of Gigafida, the main corpus of the Slovenian language, concerning how the term governance is translated and used in the Slovenian language. The authors critically juxtapose the concepts of governance with the main current translations: government, governing and public administration and management. Finally, the authors propose that governance should be conceptualised as part of a newly coined term \u27vladovanje\u27 (Splichal 2008) since the absence of such a completely new term reduces the accuracy of Slovenian terminology

    Poročilo o izvajanju letnega programa dela javnih služb v oljkarstvu za leto 2021

    Get PDF
    V okviru javne službe za izvajanje strokovnih nalog v oljkarstvu, so bile v letu 2021 izvedene naloge: selekcija, introdukcija, razmnoževanje sadilnega material, ugotavljanje ustreznih tehnologije za pridelavo oljk ter ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo. V poročilu so zbrane morfološke in agronomske lastnosti ter značilnosti oljčnega olja sort \u27Mata\u27, \u27Coratina\u27, \u27Frantoio\u27, \u27Oblica\u27, \u27Pendolino\u27, \u27Picholine\u27 in \u27Grignan\u27 za opazovanja v letu 2021. Predstavljeni so tudi rezultati genotipizacije izbranih sort ter agronomskega vrednotenja in fenofaze različnih sort, ki so zasajene v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Purissima in Šempeter. V poročilu so zbrani podatki tehnoloških poskusov pridelave in predelaveparametri, ki karakterizirajo posamezna sortna olja ter parametri kakovosti oljčnega olja letnika 2021. Ključne besede: oljkarstvo, oljka, oljčno olje, tehnologija pridelave, ocena letnika, introdukcija, selekcij

    Poročilo 2020 o izvajanju letnega programa dela javnih služb v oljkarstvu

    Get PDF
    V okviru javne službe za izvajanje strokovnih nalog v oljkarstvu, so bile v letu 2020 izvedene naloge: selekcija, introdukcija, razmnoževanje sadilnega material, ugotavljanje ustreznih tehnologije za pridelavo oljk ter ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo. V poročilu so zbrane morfološke in agronomske lastnosti ter značilnosti oljčnega olja sort \u27Buga\u27, \u27Črnica\u27 in \u27Drobnica\u27, %Maurino%, %Arbequina%, Leccione%, %Itrana%, %Leccio del corno% in \u27Štorta\u27 za opazovanja v letu 2019. Predstavljeni so tudi rezultati genotipizacije izbranih sort ter agronomskega vrednotenja in fenofaze različnih sort, ki so zasajene v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Purissima in Šempeter. V poročilu so zbrani podatki tehnoloških poskusov pridelave in predelaveparametri, ki karakterizirajo posamezna sortna olja ter parametri kakovosti oljčnega olja letnika 2020.%Ključne besede: oljkarstvo, oljka, oljčno olje, tehnologija pridelave, ocena letnika, introdukcija, selekcij

    Controversial Advert Perceptions in SNS Advertising: The Role of Ethical Judgement and Religious Commitment

    No full text
    This study attempts to advance knowledge in the area of controversial advertising by examining the antecedents and consequences of controversial advert perceptions in the context of social media, and particularly social networking sites (SNS). Specifically, we explore how ethical judgement and religious commitment shape controversial advert perceptions leading to attitudes towards the advert, brand attitudes and purchase intentions. Our results indicate that when a SNS advert is judged to be ethically acceptable, the level of perceived advert controversy is lower. However, the impact of ethical judgement on controversial advert perceptions becomes significant and positive when intra-personal commitment and inter-personal religious commitment are introduced as moderators. This result implies that the level of religious commitment changes the ethical judgement - controversial advert perceptions relationship. The results also highlight that controversial advert perceptions negatively influence attitude toward the advert. The study contributes to the limited knowledge on controversial advertising on SNS, yielding significant and relevant implications for academics and advertisers alike, in their effort to improve advertising effectiveness without offending or alienating target audiences
    corecore