Aspectual correlation and aspectual-correlation potential of prefixes in Slovene

V prispevku predstavljamo pojem vidsko razmerje, ki razširja pojem vidskega para v smeri odstopa od zahteve po absolutni pomenski izenačenosti členov takšnega razmerja. Namesto takšne zahteve se predvideva velika pomenska zbližanost členov, pri kateri se pomenska razlika – pod pomensko razliko med glagolskima leksemoma razumemo razliko v vseh pomenskih sestavinah razen kategorialnih (NDV : DV); razliko v slednjih imenujemo kategorialna vidska razlika – bliža nič (→ 0), kategorialna vidska pa izstopa. Tak pristop predvideva analizo glagolskih leksemov na pomenski ravni. Ker pri podrobni pomenski analizi ne moremo povsem izključiti možnosti odkritja posameznih besedilnih uresničitev, ki (zlasti vezljivostno) le nekoliko odstopajo od okvirno določenega pomena in lahko niti niso dovolj pogoste, da bi bile uslovarjene, je v odnosu med pomeni glagolov, ki vstopajo v vidsko razmerje, manj tvegano govoriti o bližanju pomenske razlike 0 kot pa o absolutni pomenski izenačenosti. Pri tem je izstopajoča razlika kategorialna vidska. Omenjeni pogled razrešuje tudi vprašanje, ki se veže na glagolsko besedotvorje: ali je poleg izpeljave (npr. pripraviti : pripravljati), za katero je značilna vidotvorna vloga, o izstopanju vidotvorne vloge kdaj mogoče govoriti tudi ob sestavljanju (npr. pisati : napisati), ki je primarno pomenotvorno? Če da, pri katerih predponskih obrazilih in v kolikšni meri? Ali obstajajo tudi pomensko prazna predponska obrazila (t. i. preverbes vides) s primarno oz. zgolj vidotvorno vlogo? Za slovenščino odgovore ponuja ročna analiza glagolskih iztočnic v drugi, dopolnjeni in deloma prenovljeni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2). Na njeni osnovi uvajamo pojem vidskorazmerni potencial glagolskih predponskih obrazil.The paper presents the concept of aspectual correlation, which extends the concept of aspectual pair by refraining from the requirement of absolute semantic uniformity between verbal lexemes entering such a relationship. Instead, a high semantic closeness is demanded with semantic difference approaching zero (→ 0), while the grammatical (aspectual) difference stands out. Such an approach is tied to an analysis of verbal lexemes on the semantic level. Detailed semantic analysis can not completely rule out the possibility of discovering individual textual realizations departing (especially in valency) only slightly from the meaning they belong to and possibly not being frequent enough to be noted in dictionaries, therefore, describing the relationship between verbal lexemes entering aspectual correlation, it is safer to speak of semantic difference approaching zero than of full semantic uniformity, while the grammatical (aspectual) difference stands out. The proposed view also addresses the question related to verbal word formation: is it possible for the aspectual, and not the semantic, difference to be the prominent one not only at verbal derivation by suffixation (e. g. pripraviti : pripravljati), but at verbal derivation by prefixation (e. g. pisati : napisati), which primarily serves as means of forming new meanings, as well? If this is true, which prefixes apply and to what extent? Do semantically primarily or even completely empty prefixes (preverbes vides) exist? As far as Slovene is concerned, the answers are provided by manual analysis of verbal entries in the second, updated and partially renewed edition of the Dictionary of the Slovenian Literary Language (SSKJ2). On this basis the concept of aspectual-correlation potential of the individual verbal prefixes is introduced

RABA DOVRŠNIKA IN NEDOVRŠNIKA V VELELNIKU V SODOBNI SLOVENŠČINI

The paper aims at presenting the percentage of the use of perfective (PF) vs imperfective (IPF) verbs in imperative in modern Slovene, partially also in comparison with other Slavic languages, Russian in particular. As a source for analysis by means of CQL three coropora of modern Slovene have been used, namely Gigafida, Kres and ssj500k. In regard to all the concordances containing verbs in imperative the percentage of PF is sligthly above 70% vs 25% of IPF (and that of PF/IPF, biaspectual verbs, slightly less than 6%). When negation is present, the scales are turned with percentage of IPF reaching up to 64%, while that of PF is lowered to (for negation in imperative still substantial) 32%. Comparing the present state with that in the Slovene literary language of 16th century no notable differences in the percentage of PF vs IPF in imperative can be found.Namen prispevka je predstaviti razmerje med rabo dovršnika (DV) in nedovršnika (NDV) v velelniku v sodobni slovenščini, deloma tudi primerjalno z drugimi slovanskimi jeziki, zlasti ruščino. Za analizo so bili ob iskanju s pomočjo CQL uporabljeni trije korpusi sodobne slovenščine, in sicer Gigafida, Kres in ssj500k. Glede na vse pojavitve glagolov v velelniku znaša delež DV dobrih 70%, NDV pa slabih 25% (NDV/DV, tj. kategorialno dvovidskih glagolov, slabih 6%). Ob zanikanju, ki pa predstavlja manjši delež velelnika (dobre 4%), se razmerje obrne: delež NDV znaša 64%, delež DV pa (za zanikani velelnik še vedno znatnih) 32%. Ob primerjavi sodobnega stanja s stanjem v knjižnem jeziku 16. stoletja ugotovimo, da bistvenih razlik v razmerju med rabo NDV in DV v velelniku ni

Zaporednost dejanj in njen vpliv na rabo glagolskega vida v slovenščini

Zaporednost dejanj dejanja v nizu medsebojno omejuje (meji zaprtega intervala, ki je na voljo za izvedbo dejanja, predstavljata predhodno in sledeče dejanje: (dn – 1[dn]dn + 1)),kar vodi k celostnemu, preglednemu pogledu nanje, ki ga izraža DV. Delež DV je visok že, ko stoji v zaporedju dejanj na vsaj treh mestih (slabih 70 % v korpusnem gradivu za sodobno stanje in slabih 60 % za stanje od 16. do začetka 20. stoletja), in še višji, ko stoji ob NDV na vsaj dveh mestih (85 % in 77 %). Prevlada DV je torej izrazita, medtem ko NDV, ki izraža trajanje dejanja, stoji zlasti na zadnjem mestu v nizu, ko dejanje poteka v polodprtem intervalu.  Tako stanje v slovenščini vse od 16. stoletja dalje se dobro ujema z ugotovitvami nekaterih tujih raziskovalcev, ki za polpreteklo do sodobno stanje pri izražanju zaporednosti dejanj v slovenščini ugotavljajo, da se rabi večinoma DV, NDV pa je vendarle tudi možen (Dickey 2000: 203, 210, Petrukhina 2019: 42–43).  Zaporednost dejanj se pojavlja zlasti v pripovedi o preteklosti – v pretekliku in kot historični sedanjik. Posebej v sedanjiku je pogosta še pri ponavljalnosti, splošni veljavnosti dejanja, tako tudi v navodilih in receptih

Poročilo z oceno o srečanju ENeL COST (29.–30. 9. 2014) na Bledu

Od 29. do 30. septembra 2014 je v hotelu Kompas na Bledu potekalo srečanje ENeL COST. V vlogi lokalnega organizatorja je učinkovito nastopala Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Oba dneva je zaznamovalo sončno in čez dan precej toplo vreme, ki je bilo lepše kot marsikdaj poleti in je zlasti na udeležence iz tujine zelo verjetno napravilo dober vtis (kar s turističnega vidika poleg same izbire kraja ni nepomembno). Nastopilo je štirinajst predavateljev iz več evropskih držav. Predstavitve oz. predavanja so vsak dan potekali od 9:00 do 17:00 s krajšim premorom za kavo in prigrizek ter daljšim za kosilo. Udeležba na srečanju je bila brezplačna. Delovni jezik srečanja je bila le angleščina. Prvi dan srečanja so bile osrednje teme retrodigitalizacija obstoječih starejših zlasti slovarskih priročnikov in starejših besedil, njihovo usklajeno povezovanje, delno tudi izdelava korpusnih virov na njihovi podlagi (npr. za slovenščino v okviru projekta IMP).

Vidsko razmerje in vidskorazmerni potencial predponskih obrazil v slovenščini

V prispevku predstavljamo pojem vidsko razmerje, ki razširja pojem vidskega para v smeri odstopa od zahteve po absolutni pomenski izenačenosti členov takšnega razmerja. Namesto takšne zahteve se predvideva velika pomenska zbližanost členov, pri kateri se pomenska razlika – pod pomensko razliko med glagolskima leksemoma razumemo razliko v vseh pomenskih sestavinah razen kategorialnih (NDV : DV); razliko v slednjih imenujemo kategorialna vidska razlika – bliža nič (→ 0), kategorialna vidska pa izstopa. Tak pristop predvideva analizo glagolskih leksemov na pomenski ravni. Ker pri podrobni pomenski analizi ne moremo povsem izključiti možnosti odkritja posameznih besedilnih uresničitev, ki (zlasti vezljivostno) le nekoliko odstopajo od okvirno določenega pomena in lahko niti niso dovolj pogoste, da bi bile uslovarjene, je v odnosu med pomeni glagolov, ki vstopajo v vidsko razmerje, manj tvegano govoriti o bližanju pomenske razlike 0 kot pa o absolutni pomenski izenačenosti. Pri tem je izstopajoča razlika kategorialna vidska. Omenjeni pogled razrešuje tudi vprašanje, ki se veže na glagolsko besedotvorje: ali je poleg izpeljave (npr. pripraviti : pripravljati), za katero je značilna vidotvorna vloga, o izstopanju vidotvorne vloge kdaj mogoče govoriti tudi ob sestavljanju (npr. pisati : napisati), ki je primarno pomenotvorno? Če da, pri katerih predponskih obrazilih in v kolikšni meri? Ali obstajajo tudi pomensko prazna predponska obrazila (t. i. preverbes vides) s primarno oz. zgolj vidotvorno vlogo? Za slovenščino odgovore ponuja ročna analiza glagolskih iztočnic v drugi, dopolnjeni in deloma prenovljeni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2). Na njeni osnovi uvajamo pojem vidskorazmerni potencial glagolskih predponskih obrazil

Vidsko razmerje in vidskorazmerni potencial predponskih obrazil v slovenščini

The paper presents the concept of aspectual correlation, which extends the concept of aspectual pair by refraining from the requirement of absolute semantic uniformity between verbal lexemes entering such a relationship. Instead, a high semantic closeness is demanded with semantic difference approaching zero (→ 0), while the grammatical (aspectual) difference stands out. Such an approach is tied to an analysis of verbal lexemes on the semantic level. Detailed semantic analysis cannot completely rule out the possibility of discovering individual textual realizations departing (especially in valency) only slightly from the meaning they belong to and possibly not being frequent enough to be noted in dictionaries, therefore, describing the relationship between verbal lexemes entering aspectual correlation, it is safer to speak of semantic difference approaching zero than of full semantic uniformity, while the grammatical (aspectual) difference stands out. The proposed view also addresses the question related to verbal word formation: is it possible for the aspectual, and not the semantic, difference to be the prominent one not only at verbal derivation by suffixation (e.g. pripraviti : pripravljati), but at verbal derivation by prefixation (e.g. pisati : napisati), which primarily serves as means of forming new meanings, as well? If this is true, which prefixes apply and to what extent? Do semantically primarily or even completely empty prefixes (preverbes vides) exist? As far as Slovene is concerned, the answers are provided by manual analysis of verbal entries in the second, updated and partially renewed edition of the Dictionary of the Slovenian Literary Language (SSKJ2). On this basis the concept of aspectual-correlation potential of the individual verbal prefixes is introduced

Sprotni slovar slovenskega jezika 2018

Sprotni slovar slovenskega jezika 2018 prinaša novejše, uveljavljajoče se besedje, ki ga še ni v drugih slovarjih, predlagajo pa ga zlasti jezikovni uporabniki, in v nekoliko manjši meri najnovejše pomene besedja, ki je v drugih slovarjih že zajeto. Iztočnice so opremljene s polnimi oblikoslovnimi podatki in temeljnimi podatki o pomenu, rabi in morebitni zaznamovanosti besede. Pri poimenovanjih za osebe slovar med iztočnice uvršča tudi feminative, brž ko so v jezikovnem gradivu zaznani

Sprotni slovar slovenskega jezika 2016

Sprotni slovar slovenskega jezika 2016 prinaša najnovejše besedje, ki ga še ni v drugih slovarjih, predlagajo pa ga tudi jezikovni uporabniki, in v nekoliko manjši meri najnovejše pomene besedja, ki je v drugih slovarjih že zajeto. Iztočnice so opremljene s polnimi oblikoslovnimi podatki in temeljnimi podatki o pomenu, rabi in morebitni zaznamovanosti besede

Sprotni slovar slovenskega jezika 2020

Sprotni slovar slovenskega jezika 2020 prinaša novejše, uveljavljajoče se besedje, ki ga še ni v drugih slovarjih, predlagajo pa ga zlasti jezikovni uporabniki, in v nekoliko manjši meri najnovejše pomene besedja, ki je v drugih slovarjih že zajeto. Iztočnice so opremljene s polnimi oblikoslovnimi podatki in temeljnimi podatki o pomenu, rabi in morebitni zaznamovanosti besede. Za nabor besedja v slovarju je zaradi njegove ažurnosti značilen velik vpliv zunanjih okoliščin, kar se je še posebej pokazalo v letu 2020 – v slovar je prišlo mnogo t. i. koronabesedja: zloženke s korona-, zloženke tipa samoizolacija in besedne zveze, kot so socialna distanca, bela/rdeča/siva cona ipd

The Growing Dictionary of the Slovenian Language (2014-) and Slovenian Neologisms: Study on Types of Data and Their Use

The article aims at presenting the methods of detection of Slovenian neologisms, used in the making of the Growing Dictionary of the Slovenian Language, accessible at the Fran portal , which integrates various dictionaries into a single whole, form 2014 onwards. In the first year of compiling and for the following few years, the main source of the candidates was corpus Gigafida 1.0, built in 2013. Due to the corpus not being updated regularly (and unavailability of other appropriate sources), users’ suggestions have taken over the main role. Users submit suggestions directly on the Fran portal. The corpus Gigafida and other (Janes, SlWaC) are still used for checking users’ suggestions. Due to a high number of such suggestions and a growing demand for new lexical descriptions, their importance cannot be overlooked. The neologisms collected in the dictionary exhibit a number of characteristics, a brief overview of which is provided at the end of the study