26 research outputs found
The etymology of laz
Proto-Slavic *lazŃ, *lÄzti, *loza, and *lÄsŃ are explained as derived from the Proto-Indo-European root *legā āwind, bendā through a closer look at the two origins of Proto-Slavic *lazŃ and *lazŃ ā(fallow) field or meadow created in place of a cut or burned forestā and ānarrow passageā, āopening, gate in a fenceā
Mesto antiÄnih balkanskih jezikov znotraj delitve na kentumske in satemske jezike
Eno kljuÄnih vpraÅ”anj indoevropske dialektologije se zdi vpraÅ”anje delitve na kentumske in satemske jezike. Älanek se ukvarja s klasifikacijo antiÄnih balkanskih jezikov in drugih slabo izpriÄanih jezikov znotraj te dihotomije
Cognitive-behavioural therapy in children and adolescents with obesity
Obesity and overweight in children and adolescents are associated with numerous health conditions, poorer quality of life, emotional and behavioural problems, and, moreover, with poorer peer relationships. In addition to an individualās genetic predispositions and their personal characteristics, the broader social environment, a childās family and the parentsā parenting style play an important role in the development of obesity. Therefore, many therapeutic approaches to treating obesity in children target the whole family and almost always require a collaboration of a paediatrician and nutritionist. The article discusses the main principles of cognitive-behavioral therapy in children with obesity and the most commonly used techniques. The described techniques should be integrated in individual or group cognitive-behavioral therapy of an obese or overweight child and his or her family. Some of them can be used separately as a significant contribution to conservative approaches to treating childhood obesity. With young children, the focus should be placed mainly on behavioural techniques and work with parents, while many cognitive techniques designed for adult population can be applied in therapy with adolescents
The etymology of laz
Proto-Slavic *lzŃ lza m. ā(fallow) field or meadow created where there used to be forestā is explained as derived from Proto-Indo-European *lo-Ć³s, the o-grade form of *le- with Balto-Slavic lengthening according to Winterās law. The Proto-IndoEuropean root *le- āwind, bendā might have also developed into Proto-Slavic *lÄzti, *loza, and*lÄsŃ
Boris OguibĆ©nine: LāhĆ©ritage du lexique indo-europĆ©en dans le vocabulaire russe: complĆ©ments au dictionnaire Ć©thymologique de la langue russe de Max Vasmer
The linguistic landscape in Slovenia and current legislative provisions: Use of Slovenian in naming companies, legal entities, and natural persons operating registered businesses (a sociolinguistic perspective)
V prispevku ugotavljamo, kako doloÄbe veljavne zakonske ureditve urejajo slovensko jeā zikovno krajino. Omejujemo se na problematiko rabe slovenÅ”Äine pri izbiri firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava ter fiziÄnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. Priāspevek opozarja, da relevantna zakonska doloÄila niso povsem usklajena, problematizira vpraÅ”anje razmejevanja med slovenskimi in neslovenskimi firmami oz. imeni in orisuje staliÅ”Äa uporabnikov do zakonskih doloÄb ā gledano skozi prizmo vpliva zakonodaje na podobo jezikovne krajine.This article assesses the ways current legislative provisions are affecting the Slovenian linguistic landscape. The authors focus on issues concerning the use of Slovenian in the naming of companies, legal entities, and natural persons operating registered businesses. It is pointed out that the relevant provisions are not necessarily in accordance with each other. Issues concerning defining Slovenian versus nonāSlovenian are discussed, as well as usersā attitudes toward the provisionsāall as seen through the prism of the legislationās influence on the linguistic landscape
Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika
Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika opredeljuje vsebino in zgradbo sodobnega enojeziÄnega informativno-normativnega slovarja, ki nastaja na InÅ”titutu za slovenski jezik Frana RamovÅ”a ZRC SAZU. Koncept v prvem poglavju pojasni osnovne lastnosti slovarja, njegov obseg in namen, v drugem poglavju je podrobno razÄlenjena sestava slovarskega sestavka, tretje poglavje pa oriÅ”e proces redaktorskega dela. Slovar bo vseboval približno 100.000 slovarskih sestavkov, v katerih bodo opisane slovniÄne, pomenske in druge lastnosti eno- in veÄbesednih leksikalnih enot sodobne knjižne slovenÅ”Äine. Vsakoletni slovarski prirastek bo objavljen na portalu Fran: slovarji InÅ”tituta za slovenski jezik Frana RamovÅ”a ZRC SAZU.Vsebina koncepta je plod veÄletnega leksikoloÅ”kega in leksikografskega dela sodelavcev InÅ”tituta za slovenski jezik Frana RamovÅ”a ZRC SAZU, posvetovanj s Älani uredniÅ”kega odbora in prizadevanj za soglasje Å”irÅ”e javnosti o podobi novega slovarja. Koncept so sprejeli in potrdili Znanstveni svet InÅ”tituta za slovenski jezik Frana RamovÅ”a ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filoloÅ”ke in literarne vede SAZU in IzvrÅ”ilni odbor Predsedstva SAZU
Izbrisani slovarski sestavki iz druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika
Iz druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika smo morali zaradi zahteve imetnikov blagovnih znamk Cockta, Superga, Teflon in Tetra Pak po drugaÄni slovarski obravnavi umakniti slovarske sestavke, ki prikazujejo iz navedenih blagovnih znamk izpeljane obÄnoimenske besede
Besede iz drugih slovanskih jezikov v slovenÅ”Äini
V Älanku so zbrane nekatere bolj pogoste besede, ki jih je slovenÅ”Äina prevzela iz drugih slovanskih jezikov in so se obdržale v slovenskem knjižnem jeziku. Sodobni slovenski jezik ima najveÄ prevzetih besed iz hrvaÅ”Äine in srbÅ”Äine, ruÅ”Äine in ÄeÅ”Äine ter nekaj besed iz (stare) cerkvene slovanÅ”Äine in poljÅ”Äine.The article presents some of the more frequent words borrowed by Slovene from other Slavic languages which have become established in the standard language. Modern Slovene has most loan words from Croatian and Serbian, Russian and Czech, as well as having some from (Old) Church Slavonic and Polish
K etimologiji laza
Proto-Slavic *lzŃ lza m. ā(fallow) field or meadow created where there used to be forestā is explained as derived from Proto-Indo-European *lo-Ć³s, the o-grade form of *le- with Balto-Slavic lengthening according to Winterās law. The Proto-IndoEuropean root *le- āwind, bendā might have also developed into Proto-Slavic *lÄzti, *loza, and*lÄsŃ.Praslovansko *lzŃ lza m. āpolje, travnik na mestu, kjer je bil posekan gozdā se razloži iz praindoevropskega *lo-Ć³s, o-jevske stopnje korena *le- s podaljÅ”anjem po Winterjevem zakonu. Iz korena *le- āupogibati, zvijatiā je morda tudi psl. *lÄzti, *loza in *lÄsŃ