Kulturna baština i uloga volonterskih udruga u procesima postizanja održivog razvoja u ruralnim zajednicama (Sažetak)

Activities relating to the discovery of local history, revival of rituals, and modification of traditional knowledge that are undertaken in local communities or associations have placed the reflection on the role and significance of heritage practices in contemporary society under scrutiny. We are becoming increasingly aware that heritage activities play an important role in the development of an innovative local economy, a creative community, and the achievement of sustainable development, but this is something that the local community must recognize. The purpose of this article is to describe the informal ways of raising awareness on the development potential of heritage activities and their uses for a higher quality of life through an analysis of the operation of associations in Slovenia that are involved in modifying traditional knowledge to create new products.Aktivnosti povezane s otkrivanjem lokalne povijesti, oživljavanjem rituala i prilagodbom tradicionalnih znanja koje provode lokalne zajednice ili udruge stavljaju pod povećalo promišljanje o ulozi i značenju baštinskih praksi u suvremenom društvu. Sve smo svjesniji kako aktivnosti kulturnog naslijeđa imaju važnu ulogu u razvoju inovativnoga lokalnog gospodarstva, kreativne zajednice i postizanju održivog razvoja, ali to je nešto što lokalna zajednica mora prepoznati. Cilj ovog rada jest opisati neformalne načine osvještavanja ljudi o razvojnom potencijalu aktivnosti kulturnog naslijeđa te njihova korištenja za postizanje bolje kvalitete života kroz analizu rada udruga u Sloveniji koje se bave prilagodbom tradicionalnih znanja u svrhu izrade novih proizvoda

Predstavitev turističnega kulinaričnega paketa Kras/Carso Food Tour: Unikatno popotovanje v doživeto okušanje pristnega Krasa

Prispevek predstavlja vsebino turističnega kulinaričnega doživetja z naslovom Kras/Carso Food Tour: unikatno popotovanje v doživeto okušanje pristnega Krasa, ki ga je Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta s Krasa javnosti predstavilo maja 2019. Turistični paket je bil dokončno oblikovan v okviru mednarodnega projekta MEDFEST (Sredozemska kulinarična dediščinska izkušnja: kako ustvariti trajnostne turistične destinacije). Njegova zasnova temelji na novih trendih pri razvoju turizma v 21. stoletju in smernicah Slovenske turistične organizacije, ki turizem razvija po merilih 5-zvezdičnih doživetij (ang. Slovenia Unique Experiences), trajnosti in višje kakovosti. Prispevek pod drobnogled postavlja tudi pogoje za pridobitev znaka edinstvenih avtentičnih doživetij

»Je res dediščina sam dolgčas in brez veze?« Razmišljanja mladih o dediščini in njeni interpretaciji v šolah in kulturnih ustanovah

Namen prispevka je predstaviti delne rezultate raziskave, nastale v okviru mednarodnega projekta NewPilgrimAge, ki med drugim skuša odgovoriti na vprašanja, kaj mladostniki razumejo pod pojmom kulturna dediščina, kaliko jih ta zanima, kako jim jo lažje približati, da bodo v njej iskali navdih za svoje nadaljnje poklicno delo. Čeprav se je odnos lokalnega prebivalstva do dediščine v zadnjih letih izredno spremenil, kar spoznavamo pri pregledu številnih aktivnosti, izvedenih v okviru lokalnih skupnosti, društev ali projektov v osnovnih šolah, so v te dejavnosti nekoliko manj vključeni mladostniki, stari med 15 in 20 let. Kje so izzivi in priložnosti, da bi tudi mladostniki o dediščini razmišljali v kontekstu novih inovativnih izdelkov, storitev ali celo novih poklicev prihodnosti (prim. na področju oglaševanja, oblikovanja, arhitekture, IKT storitev, turizma)

Furlanska koruza in polenta v poljedelski in kulinarični tradiciji Zgornje Vipavske doline

Intal Alt Vipau, timp indaûr, la blave e jere la culture agricule primarie, che e faseve di mangjadure pai nemâi e ancje di mangjative pe int. I contadins a tignivin i cjamps a diviersis sortis di blave, plui di dutis si doprave pal mangjâ la guštǝnca (inalgò clamade guštana). L’articul al presente informazions particolârs sul mût di coltivâ la blave, di discartossâle e di cusinâ la polente a Planina di Aidussine. Alì in dì di vuê, in gracie de Associazion des feminis di cjase e grup teatrâl, a àn tornât a meti lis vieris sortis di blave e lis doprin par fâ gnûfs mangjâs.V Zgornji Vipavski dolini je bila v preteklosti koruza poglavitna poljedelska kultura, namenjena za krmo živali in prehrano ljudi. Kmetje so na poljih pridelovali več domačih sort, med katerimi je bila za prehrambne namene najbolj uveljavljena guštǝnca (ponekod poznana kot guštana). V članku so predstavljene posamezne zanimivosti o načinu gojenja koruze, ličkanju in kuhanje polente na Planini pri Ajdovščini. Tam danes po zaslugi Društva gospodinj in dramske skupine vnovič pridelujejo stare koruzne sorte in jih vključujejo v nove prehrambne izdelke

Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice

L’articolo presenta la prima parte dei risultati della ricerca etnografica sul modo di vivere a Nova Gorica e le riflessioni degli anziani residenti su quello che loro credano essere il patrimonio immateriale della nuova città. Allo stesso tempo, l’autrice si chiede se la città sia davvero senz’anima come spesso viene sottolineato nei discorsi pubblici e come includere le esperienze, le conoscenze, i bisogni e le opinioni delle persone nello sviluppo urbano della città. L’analisi delle interviste ha mostrato che è difficile per I residenti più anziani pensare al patrimonio «vivente» della città, ma allo stesso tempo loro non valorizzano l’architettura modernista come patrimonio come invece viene visto dai politici e dagli esperti. Gli intervistati attribuiscono maggiore valore alla cultura del lavoro, ai valori legati al lavoro e alle buone relazioni di vicinato e ai rapporti interculturali.Članek predstavlja prvi del rezultatov etnografske raziskave o načinu življenja v Novi Gorici in razmišljanja starejših prebivalk, kaj je nesnovna dediščina novega mesta. Hkrati se avtorica sprašuje, ali je mesto res brez duše, kot se večkrat izpostavlja v javnem diskurzu, in kako v urbani razvoj mesta vključiti izkušnje, znanja, potrebe in mnenja ljudi. Analiza intervjujev je pokazala, da je starejšim krajanom težko razmišljati o »živi« dediščini mesta, hkrati pa kot dediščino ne vrednotijo modernistične arhitekture, kot to izpostavlja strokovna in politična javnost. Večjo vrednost namenjajo delavski kulturi, vrednotam, povezanim z delom, ter pristnim in razumevajočim medsosedskim in medkulturnim odnosom