Kako razviti sprejemljivo moderno. Slovenska urbana krajina v socializmu, 1969–1982

The creation of an intrusive neighborhood development plan by state officials is not surprising for a socialist society. In the case of Trnovo, the state’s initial 1969 development plan met with tremendous opposition, but after some giveand-take among professionals over the next 10 years was implemented in slightly modified form. Official urban planners, professionally prominent individuals, and Trnovo locals each defined themselves – and their version of Trnovo – as modern, but in mutually incompatible ways. The urban landscape that emerged was a physically diverse one, with old farmhouses competing with an expanding socialist suburbia, and this reflected competing beliefs about Trnovo, Ljubljana, and modernity. *** Nasilni urbanistični načrti za stanovanjske soseske, ki so bili plod državnih uradnikov, za socialistično družbo niso nič presenetljivega. V primeru Trnovega je prvotni urbanistični načrt iz leta 1969, ki ga je izdelala državna uprava, trčil na silovit odpor. Po desetletju izmenjave mnenj in kompromisov med strokovnjaki je bila na podlagi rahlo spremenjenega načrta soseska končno dograjena leta 1982. Uradni urbanisti, posamični ugledni strokovnjaki in pa prebivalci Trnovega so sebe in svojo podobo Trnovega imeli za sodobne, uskladiti troje različnih pogledov pa je bilo nemogoče. Urbana krajina, ki se je na koncu rodila, je bila fizično zelo raznolika: stare kmetije so tekmovale z rastočim socialističnim predmestjem, celotna podoba pa je odsevala različne poglede na Trnovo, Ljubljano in pojmovanje sodobnosti