Pomen vzdrževanja dinamičnega ravnovesja za sonaravni razvoj

Sonaravni razvoj pomeni predvsem iskanje in vzdrževanje ravnovesja med materialnim blagostanjem, socialno varnostjo in zdravim okoljem. Naravni ekosistemi so v evoluciji dokazali, da imajo regulatorje svojega delovanja, ki jih vzdržujejo v dinamičnem ravnovesju in jim s tem zagotavljajo preživetje tudi ob spremembah. V prispevku so predstavljeni nekateri od teh ekosistemskih mehanizmom ravnovesja, ki lahko služijo tudi kot vzorci človekovega delovanja in posegov v okolje

Pojasnjevalna moč modelov finančnih kriz

The paper explores the explanation power of financial crises models. We find that first generation models are inadequate, since they focus only on the role of economic and financial fundamentals. The main innovation of the second generation models lies in identifying the role that the expectations of the market agents may play in precipitating financial crises. We suggest that the actual global financial crisis fit into expanded version of the third generation, which is based on the notion of contagion where the mere occurrence of a crisis in one market increases the likelihood of a similar crisis elsewhere and a fact that financial crisis reveals weaknesses in bank business models, huge weakness in management of financial crises and shortcomings in the process of financial liberalization. The best way to address the biggest threat of huge, systematically significant financial institutions to financial system is by regulating, managing these institutions continuously and determination of clear procedures in a case of a crisis.Članek proučuje pojasnjevalno moč modelov finančnih kriz. Avtorja ugotavljata, da so modeli prve generacije kriz neustrezni, saj so koncentrirani samo na vlogo ekonomskih in finančnih fundamentalnih spremenljivk. Najpomembnejša novost modelov druge generacije je v pripoznavanju vloge pričakovanj tržnih subjektov pri pospeševanju finančnih kriz. Avtorja sugerirata, da je moč aktualno finančno krizo uvrstiti v razširjeno verzijo tretje generacije kriz, ki temelji na ideji okužbe, kjer že samo pojav krize na enem trgu poveča verjetnost podobne krize na drugih trgih ter dejstva, da finančna kriza razkrije slabosti v modelih poslovnega bančništva in managementa finančnih kriz ter slabosti v procesu finančne liberalizacije. Najboljši način reagiranja na največjo nevarnost, ki jo predstavljajo velike, sistemsko pomembne finančne institucije za finančni sistem je, njihovo kontinuirano reguliranje, management in vnaprej jasna pravila postopkov v primeru krize

Nest-Ketten im kardiologischen Fachtext. Mit Fokus auf Herz und kardio-

Das Thema der Arbeit ist das Wortbildungsparadigma Wort(bildungs)nest im Text. Es werden textkonstitutive und textdistinktive Funktionen von Wortnestern in unterschiedlich Adressaten-orientierten kardiologischen Fachtextsorten untersucht. Für das Wortnest als Isotopiekette wird der Begriff Nest-Kette vorgeschlagen. Der Terminus Nestkette erweist sich neben den neueingeführten Termini Nest-Strang, Nest-Netz und Nest-Paar/Nest-Reihe als geeignet zur Analyse textueller Wortbildungserscheinungen, anhand derer die Textsemantik expliziert werden kann. Nestketten und deren Nestglieder fungieren textuell einerseits als Kohäsions- und Kohärenzmittel, andererseits als De- und Rekompositionsmittel. Außerdem wird die textdistinktive Funktion von Nest-Ketten gezeigt, die unterschiedlich Adressaten-orientierte Fachtexte und Fachtextsorten differenzieren und voneinander abgrenzen. Die Theorie – Überlegungen zur Definition, Charakteristika und Erscheinungsformen der Nest-Kette – wird an einem nicht-kardiologischen Beispieltext über den Bologna-Prozess veranschaulicht und ausgelegt. Die differentiellen Analysen und die daraus folgende Klassifizierung eines vertikal gegliederten Adressaten-bezogenen kardiologischen Fachwortschatzes werden exemplifiziert und überprüft an einem Korpus aus kardiologischen Fachtext(sort)en für Wissenschaftler und Mediziner, für medizinisches Fachpersonal und für „relative“ Laien

Rating of life quality: the peak-end rule

Preučevanje ocenjevanja konca življenja je glede na daljšanje življenjske dobe v zadnjih desetletjih vse bolj aktualno. Pri ocenjevanju življenja gre za retrospektivno ocenjevanje, kar pomeni, da je takšna ocena podvržena pristranostim, na primer pravilu vrhunca in konca. Pravilo vrhunca in konca pravi, da ljudje dogodke ocenjujejo na podlagi dveh ključnih trenutkov, in sicer najbolj intenzivnega trenutka (vrhunec) in konca, pri tem pa zanemarjajo trajanje dogodka. V pričujočem magistrskem delu sem preverjala, ali pravilo vrhunca in konca drži pri ocenjevanju celotnega življenja ter ali udeleženci, kadar jih vprašamo, katero izmed ocenjevanih življenj bi najraje živeli, presojajo tako dolžino kot tudi konec življenja. Izvedla sem dva spletna eksperimenta. Prvi eksperiment, v katerem je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 14 moških (20%) in 56 žensk, predstavlja replikacijo eksperimenta Dienerja idr. (2001). Drugi eksperiment, v katerem je sodelovalo 226 udeležencev, 62 (27,4 %) moških in 164 žensk, sem metodološko nekoliko prilagodila in dodala vprašanje o preferenci življenja. Udeleženci so bili naključno razdeljeni v dva pogoja, ki sta se razlikovala glede na valencov enem pogoju so udeleženci brali tri vinjete, ki so se nanašale na srečno življenje, v drugem pogoju pa tri vinjete, ki so se nanašale na nesrečno življenje. Vinjete so se med sabo razlikovale glede na konec. Rezultati obeh eksperimentov so pokazali, da se je pravilo vrhunca in konca potrdilo v pogoju srečnega življenja, kjer udeleženci ocenjujejo kratko srečno življenje kot bolj zaželeno v primerjavi s srečnim življenjem z dodatnimi manj srečnimi leti na koncu, medtem ko se v pogoju nesrečnega življenja pravilo vrhunca in konca ni pokazalo. Povprečne vrednosti so pokazale, da udeleženci, kadar jih vprašamo po preferenci življenja, vzamejo v obzir tako dolžino kot tudi konec življenja, vendar pa tudi te razlike niso bile statistično značilne.Research of life quality is an important topic of the last decade, when longevity of life increases. Evaluating of life quality is a retrospective measure and as such is prone to different bias, for example to the peak-end rule, where people evaluate an episode according to two of its moments - the peak and the end and neglect the duration of the episode. In the work, I examined whether the peak-end rule applies to the evaluation of whole lives and if participants, when asked about the preference for life, choose the life according to its end and the duration of it. I conducted two web experiments. In first experiment there were 70 participants, 14 male (20%) and 56 female. This experiment represented a replication of the experiment by Diener et al. (2001). In the second experiment, there were 226 participants, 62 (27.4%) male and 164 female. Participants were randomly assigned to two different conditions that varied in valence – in one condition participants read three vignettes describing a happy lifein the second condition participants read three vignettes describing an unhappy life. Vignettes differed in ending of described lives. Results have shown that the peak-end rule applies to the happy life condition, where participants evaluate a short happy life as a more desirable than the longer life with additional less happy years in the end. The results of the unhappy life condition were not statistically significant. For preference of the question the mean values have shown that participants, when choosing the life they would like to live, consider the length and how it will end, however the results were not statistically significant

THE INFLUENCE OF MOTIF AND ART TECHNIQUE ON THE USE OF COLOURS IN THE PRE-SCHOOL PERIOD

Namen diplomskega dela je poglobiti znanje o uporabi barv v predšolskem obdobju ter ugotoviti, kako motiv in likovna tehnika vplivata na uporabo barv otrok, starih od štiri do šest let. V diplomskem delu z naslovom Vpliv motiva in likovne tehnike na uporabo barv v predšolskem obdobju smo predstavili razvojnopsihološke značilnosti otrok od četrtega do šestega leta, saj smo z njimi delali v empiričnem delu, predstavili smo različne opredelitve razvoja likovnega izražanja in izpostavili značilnosti likovnega izražanja otrok, starih od štiri do šest let. Izpostavili smo barvo in motiv kot pomembna elementa pri likovnem izražanju predšolskih otrok, predstavili likovno področje slikanja in dve tehniki, ki smo ju uporabili v empiričnem delu. Osvetlili smo tudi likovnovzgojno področje, in sicer likovno vrednotenje, saj smo v empiričnem delu otrokom predstavili tri likovna umetniška dela. Le-ta smo ob koncu teoretičnega dela tudi analizirali oz. predstavili. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o tem, kakšen vpliv imata na uporabo barv predšolskih otrok motiv in likovna tehnika. Za zbiranje podatkov smo uporabili neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja – tabelo s prikazom spremenljivk, katere smo dobili z analizo likovnih izdelkov, ki so nastali preko testnih likovnih dejavnosti v vrtcu. Pripravili smo šest dejavnosti in dobili sto en izdelek. Raziskava je pokazala, da otroci uporabljajo več barv pri tehniki slikanja s prekrivnimi vodenimi barvami kot pri tehniki lepljenja z barvnim papirjem. Več barv uporabljajo ob opazovanju človeške figure oz. pokrajine kot ob opazovanju abstraktnega motiva, več barv pa uporabljajo deklice v primerjavi z dečki. Število barv z vsakim srečanjem ni naraščalo, kar nas je presenetilo. Predvidevali smo, da bodo otroci z vsakim srečanjem bolj eksperimentirali in uporabili več možnosti, ki jih ponuja posamezna likovna tehnika.The intention of the diploma thesis is to deepen the knowledge about the use of colours in the pre-school period and to find out how motif and art technique have influence on the use of colours of four to six years old children. In the diploma thesis titled ”The Influence of Motif and Art Technique on the Use of Colours in the Pre-school Period” we presented the develomentally psychological characteristics of four to six years old children, various definitions of art expression development and we exposed the art expression characteristics of four to six years old children. We worked with the preschool children in the empirical part of the diploma thesis. We exposed colour and motif as important elements at art expression of the preschool children and we presented the art field of painting and the two techniques which we used in the empirical part. We also illuminated art evaluation as the field of art education. Therefore we demonstrated three artworks to the children in the empirical part. The artworks were analysed and presented at the end of the theoretical part. The research about the influence of motif and art technique on the use of colours of the preschool children is presented in the empirical part. We used a nonexperimental method of pedagogical research for collecting data. It was a table of variables review that we got through analysis of the art products which were made at the test art activities in the nursery school. We prepared six activities and got one hundred and one products. The research showed that the children use more colours at the technique of painting with tempera clolours than at the technique of collage with coloured paper. They use more colours when they observe a human figure or a landscape than when they observe an abstract motif. Girls use more colours in comparison with boys. The number of colours did not increase with every meeting which surprised me. We predicted that the children would experiment more at every meeting and use more possibilities which the individual art technique offers to them

Environmental issues of the Ljubljana urban region

The main environmental problems of Ljubljana urban region which are obstacle of sustainabledevelopment are presented in the paper, especially the main sources of air pollutionand water manegment. Actual quality of life in urban environment is seen also in noise pollution,quality and accessibility of green areas and in traffic. On the end the article discusses theattitudes of Ljubljana residents to environmental problems and quality of life in urban region

Comparison of development horse chestnut leafminer (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) between two species of horse chestnut (Aesculus hippocastaneum and Aesculus x carnea) in central Slovenia.

V poizkusu smo opazovali razvojni krog škodljivca kostanjevega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) na navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastaneum) v primerjavi z razvojnim krogom na mesnatem divjem kostanju (Aesculus x carnea). Poskus je bil zasnovan na osnovi prehranske preference škodljivca in nadzorovan v insektariju na prostem, z naključno razmestitvijo vrst, v petih ponovitvah. Poizkus je potekal na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje od 2. 11. 2008 do 5. 8. 2009. V poizkusu smo merili in beležili premer pege v mm, število izvrtin na list in velikost ličinke v mm. Rezultati meritev kažejo, da so navedene spremenljivke odvisne od vrste divjega kostanja v vseh petih ponovitvah. Z raziskavo smo ugotovili, da traja celotni razvoj kostanjevega listnega zavrtača na navadnem divjem kostanju 8 tednov, v listju mesnatega divjega kostanja pa od 8 do 10 tednov. Izvrtine, ki jih kostanjev listni zavrtač povzroča na listju navadnega divjega kostanja, so v povprečju večje od izvrtin, ki se pojavijo pri napadu zavrtača na listju mesnatega divjega kostanja. Enako velja tudi za ličinke, ki so pri hranjenju z listjem navadnega divjega kostanja večje kot pri hranjenju z listjem mesnatega divjega kostanja. V raziskavi smo potrdili prisotnost dveh generacij škodljivca. Zaradi propada rastlin v začetku avgusta lahko le predvidevamo, da lahko škodljivec razvije tudi tretjo generacijo v klimatskih pogojih osrednje Slovenije. S pomanjkanjem hrane in življenjskega prostora na listih navadnega divjega kostanja se veča intenziteta napada na listih mesnatega divjega kostanja. S poizkusom smo ugotovili, da glavnina ličink na mesnatem divjem kostanju propade, preden se zabubijo, in lahko zaključimo, da je hibrid odporen na kostanjev listni zavrtač in bi bil zato primerna zamenjava za navadni divji kostanj pri urbanističnem in krajinskem načrtovanju.The comparison of development of horse chestnut leafminer (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) on two species of horse chestnut (Aesculus hippocastaneum, Aesculus x carnea) took place in experimental work at School for horticulture and Visual Art in Celje, from 2nd November, 2008 till 5th of August, 2009. The nutritional preference of the pest for two chestnut species was studied. Chestnut plants ob both species were grown in outside conditions in insect holds and were arranged inside of five separate compartments. The diameter of boreholes (in mm), the number of boreholes on individual leaf and the size of larva (in mm) were determined. The results of measurement are indicating that studied variables depend on species of each horse chestnut. We have found out, that entire development of a horse chestnut leafminer on a common horse chestnut plants lasted 8 weeks, in leaves of red horse chestnut plants the development lasted from 8 to10 weeks. Boreholes on a common horse chestnut leaves, are on average larger from the boreholes that develop when pest feeds on leaves of A. x carnea. The results of measurements of length of larva show the same relationship. Two generations of leafminers were confirmed when observing the pest development on common horse chestnut. Because of the defoliation of the plants at the beginning of August, we can only foresee the possibility for the development of the third generation of the pest in the conditions of central Slovenia. The pest attack rate on the leaves of red horse chestnut increases with the deficit of food and habitat. Experiment has showed that feeding of larva on leaves of the red horse chestnut caused the death of majority of larva before entering the pupae stage. We can conclude that the red horse chestnut hybrid (A. x carnea) is resistant against the studied leafminer and that it would be a suitable replacement for a common horse chestnut (A. hippocastaneum) at establishing new chestnut plantations in urban and other landscape areas

Pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj = The importance of environmental awarness and public participation for sustainable development

In sustainable development which requires the balance between the economic, social andenvironmental objectives, it is of key importance that the public also participates in the broadestsense. For the comprehension of ecological and developmental decisions it is necessary toprovide information and to raise the general environmental awareness. An individual orgroups of people base their reactions to negative phenomena in the environment on theirperception of it, which does not always correspond to the objective state but is modified bydifferent factors, also by the access to information and by the participation of the public intaking the decisions