Slovaropisna obravnava novejše leksike

The article presents the way that new lexis is handled in Slovenian and German general and specialized dictionaries of new lexis. In general dictionaries new lexis has no special time qualifiers and is not labelled with any special time qualifiers for different kinds of new lexis. Specialized dictionaries of new lexis are limited in time to a short period. They are designed as a supplement to the existing dictionaries or a more thorough description of lexis of a certain period. In this case, in comparison to general dictionaries, specialized dictionaries contain additional information about the emergence of new words, appearance in different material sources and variants of use

SLOVENSKI SELITVENI TOKOVI V NEMČIJO IN SPREMINJANJE VLOGE SLOVENŠČINE

In view of time, duration and grounds for migrations, Slovenians in Germany were referred to as emigrant, migrant worker, diaspora, Gastarbeiter. For Slovenians coming to Germany after 1962 temporarily for economic reasons, the term migrant worker was used. Despite initially different plans, the emigrants were not returning home for permanent; in recent reports, we frequently read about emigrants in Germany. Although the term migrant worker meant in the past “workers on temporary work abroad”, its use is righteous today as well. In the media, the expression denotes those Slovenians abroad that visit Slovenia on occasions of holidays and feasts by which they differ from “proper” emigrants.The position and role of Slovenian language is due to permanently changing political and economic circumstances difficult to describe. An outline of the after- war migrations and life in Germany and in Yugoslavia indicates we must consider the present language knowledge and patterns of speech behaviour a non-concluded process marked in the past by political changes, economic crises, negative attitude towards bilingualism, fear of coercive departing Germany, integration into German society, and the attainment of independence of Slovenia. In the future, it will be designated by Slovenian membership in the European Union, by economic situation in the both states, and by abilities of taking advantage of the new circumstances.Glede na čas, trajanje in vzroke preseljevanj so Slovence v Nemčiji poimenovali emigrant, zdomec, izseljenec, diaspora, v Nemčiji Gastarbeiter. Za Slovence, ki so po letu 1962 začasno prihajali v Nemčijo iz ekonomskih razlogov, se je uveljavil izraz zdomci. Kljub prvotno drugačnim načrtom se zdomci niso za stalno vračali in v novejših poročilih pogosto beremo tudi o izseljencih v Nemčiji. Čeprav je izraz zdomec v preteklosti pomenil »delavce na začasnem delu v tujini«, je raba upravičena tudi danes. V medijih izraz označuje tiste Slovence v tujini, ki ob večjih praznikih obiskujejo Slovenijo in se po tem ločijo od »pravih« izseljencev.Položaj in vlogo slovenščine je zaradi vedno spreminjajočih se političnih in gospodarskih okoliščin težko opisati. Opis povojnih selitev in življenja v Nemčiji ter Jugoslaviji pokaže, da moramo današnje jezikovno znanje in vzorce govornega vedenja gledati kot nezaključen proces, ki so ga v preteklosti zaznamovale politične spremembe, gospodarske krize, negativni odnos do dvojezičnosti, strah pred prisilnim odhodom iz Nemčije, integracija v nemško družbo in osamosvojitev Slovenije, v prihodnosti pa ga bo zaznamovalo članstvo Slovenije v Evropski uniji, gospodarski položaj v obeh državah in sposobnost izkoristiti nove okoliščine sebi v prid

Slovaropisna obravnava novejše leksike

V članku so predstavljene slovaropisne obravnave novejše leksike v slovenskih in nemških splošnih slovarjih in v posebnih slovarjih novejše leksike. V splošnih slovarjih je novejša leksika obravnavana brez posebnih časovnih kvalifikatorjev ali označena s posebnimi časovnimi kvalifikatorji za različne vrste novejše leksike. Posebni slovarji novejše leksike so časovno omejeni na krajše obdobje, nastajajo pa kot dopolnilo obstoječih slovarjev ali bolj natančni opisi leksike določenega obdobja. V tem primeru posebni slovarji novejše leksike v primerjavi s splošnimi slovarji vsebujejo dodatne informacije o nastanku novejših enot, pojavitvah v različnih gradivnih virih in variantnosti rabe

Lexicographic handling of new lexis

V članku so predstavljene slovaropisne obravnave novejše leksike v slovenskih in nemških splošnih slovarjih in v posebnih slovarjih novejše leksike. V splošnih slovarjih je novejša leksika obravnavana brez posebnih časovnih kvalifikatorjev ali označena s posebnimi časovnimi kvalifikatorji za različne vrste novejše leksike. Posebni slovarji novejše leksike so časovno omejeni na krajše obdobje, nastajajo pa kot dopolnilo obstoječih slovarjev ali bolj natančni opisi leksike določenega obdobja. V tem primeru posebni slovarji novejše leksike v primerjavi s splošnimi slovarji vsebujejo dodatne informacije o nastanku novejših enot, pojavitvah v različnih gradivnih virih in variantnosti rabe.The article presents the way that new lexis is handled in Slovenian and German general and specialized dictionaries of new lexis. In general dictionaries new lexis has no special time qualifiers and is not labelled with any special time qualifiers for different kinds of new lexis. Specialized dictionaries of new lexis are limited in time to a short period. They are designed as a supplement to the existing dictionaries or a more thorough description of lexis of a certain period. In this case, in comparison to general dictionaries, specialized dictionaries contain additional information about the emergence of new words, appearance in different material sources and variants of use

Okrogla miza "Jezik in spol"

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta v torek, 23. oktobra 2018, organizirali okroglo mizo »Jezik in spol«, ki je potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izhodišče razprave je bil sklep Senata Filozofske fakultete o izmenični rabi moške in ženske slovnične oblike za vse spole v pravilnikih Filozofske fakultete, s sogovornicami in sogovorniki pa sta organizatorja želela razpravo razširiti na vprašanja, kakšne možnosti ponuja slovenski jezik za uporabo spolno občutljivega jezika in kako v slovenskem jeziku zagotavljati vključujoč jezik v različnih družbenih situacijah. Objavljamo zapis je po posnetku dogodka, ki je na voljo na YouTubu

Raba ženskih slovničnih oblik v slovenskem knjižnem jeziku

Slovenščina spada med spolno občutljive jezike, kajti kategorijo spola izraža pri samostalniku, pridevniku, glagolu in zaimku. Veliko možnosti za izražanje kategorije spola v slovnici se kaže v slovenskem besedotvornem sistemu, ki - najpogosteje po postopku izpeljave - ponuja možnosti za tvorjenje poimenovanj za ženske osebe. V prispevku bo predstavljena raba ženskih oblik v besedilih, ki kaže na večjo prisotnost žensk v javnem življenju, kajti raba ženskih slovničnih oblik je povezana s poimenovanjem ženskih oseb, medtem ko se moške slovnične oblike rabijo v dveh pomenih: za poimenovanje moških oseb in spolno nezaznamovano.Slovene is a gender sensitive language, with the category of gender being expressed with nouns, adjectives, verbs and pronouns. The extensive possibilities for grammatical expression of gender can be seen in the word formation system, which offers, usually through the procedure of derivation, the chance of forming an expression for the female person. This paper presents the use of feminine forms in texts that point to the greater presence of women in public life, for the use of female grammatical forms is connected with expressions for female persons, whereas the use of male grammatical forms has two meanings: expressions for male persons and for gender unmarked

SLOVENSKI SELITVENI TOKOVI V NEMČIJO IN SPREMINJANJE VLOGE SLOVENŠČINE

Glede na čas, trajanje in vzroke preseljevanj so Slovence v Nemčiji poimenovali emigrant, zdomec, izseljenec, diaspora, v Nemčiji Gastarbeiter. Za Slovence, ki so po letu 1962 začasno prihajali v Nemčijo iz ekonomskih razlogov, se je uveljavil izraz zdomci. Kljub prvotno drugačnim načrtom se zdomci niso za stalno vračali in v novejših poročilih pogosto beremo tudi o izseljencih v Nemčiji. Čeprav je izraz zdomec v preteklosti pomenil »delavce na začasnem delu v tujini«, je raba upravičena tudi danes. V medijih izraz označuje tiste Slovence v tujini, ki ob večjih praznikih obiskujejo Slovenijo in se po tem ločijo od »pravih« izseljencev. Položaj in vlogo slovenščine je zaradi vedno spreminjajočih se političnih in gospodarskih okoliščin težko opisati. Opis povojnih selitev in življenja v Nemčiji ter Jugoslaviji pokaže, da moramo današnje jezikovno znanje in vzorce govornega vedenja gledati kot nezaključen proces, ki so ga v preteklosti zaznamovale politične spremembe, gospodarske krize, negativni odnos do dvojezičnosti, strah pred prisilnim odhodom iz Nemčije, integracija v nemško družbo in osamosvojitev Slovenije, v prihodnosti pa ga bo zaznamovalo članstvo Slovenije v Evropski uniji, gospodarski položaj v obeh državah in sposobnost izkoristiti nove okoliščine sebi v prid

Predstavitev odločitve Filozofske fakultete o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol v medijih

Senat Filozofske fakultete je 25. aprila 2018 za pravilnike Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sprejel odločitev o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Sklep je v medijih in na slovenističnem forumu SlovLit doživel veliko odzivov. Članek predstavlja odzive v medijih, ki so jih objavili strokovnjaki in povezani s Filozofsko fakulteto (zaposleni in študenti).The Senate of the Faculty of Arts at the University of Ljubljana decreed on April 25th 2018 that the feminine gender should be used for any gender. The decision received much comment in the media and in the forum on Slovene linguistics and literature, \u27Slovlit\u27. The article analyses responses in the media written by experts and connected with the Faculty of Arts (employees and students)

Online Slovene in Slovenians in Germany: Linguistic Characteristics of Facebook Posts

V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave. The article presents the internet Slovenian used by Slovenians living in Germany by means of analysis of Facebook posts in the group Slovenci v Nemčiji. The group members belong to the young generation and have recently moved to Germany. They often exchange information on administrative procedures. Due to these circumstances of their communication, the prevailing language variety expected is standard and colloquial language and a high share of technical terms from the field of administration

Internet Slovenian used by Slovenians living in Germany

V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.The article presents the internet Slovenian used by Slovenians living in Germany by means of analysis of Facebook posts in the group Slovenci v Nemčiji. The group members belong to the young generation and have recently moved to Germany. They often exchange information on administrative procedures. Due to these circumstances of their communication, the prevailing language variety expected is standard and colloquial language and a high share of technical terms from the field of administration