Core-shell nanofibers as drug-delivery systems

Core-shell nanofibers have grown in popularity over the last decade owing to their special features and their many applications in biomedicine. They can be produced by electrospinning of immiscible polymer blends or emulsions through a single nozzle or by electrospinning using a coaxial nozzle. Several of the electrospinning parameters allow great versatility for the compositions and diameters of core-shell nanofibers to be produced. Morphology of core-shell nanofibers can be investigated using transmission electron microscopy and, in some cases, scanning electron microscopy. Several studies have shown that core-shell nanofibers have some advantages over monolithic nanofibers, such as better drug, protein, gene or probiotic incorporation into the nanofibers, greater control over drug release, and maintenance of protein structure and activity during electrospinning. We herein review the production and characterization of core-shell nanofibers, the critical parameters that affect their development, and their advantages as delivery systems

Nekaj narečnih značilnosti v besedilih izbranih govorov primorske in dolenjske narečne skupine

This article uses texts about spring chores to present selected local dialects of the Littoral dialect (Sovodnje, Karst dialect; Lokev, Inner Carniolan dialect) and the Lower Carniolan dialect group (Borovnica and Ambrus, Lower Carniolan dialect; Globočdol and Šentrupert, Eastern Lower Carniolan subdialect). Dialect consonant features, special morphological features, and interesting lexemes are examined synchronically and compared with standard Slovenian.V prispevku so z besedili o spomladanskih opravilih predstavljeni izbrani govori primorske (Sovodnje, kraško narečje; Lokev, notranjsko narečje) in dolenjske narečne skupine (Borovnica in Ambrus – dolenjsko narečje; Globočdol in Šentrupert – vzhodnodolenjsko podnarečje). Sinhrono in primerjalno s knjižnimi so obravnavani v njih prisotni narečni soglasniški pojavi, oblikoslovne posebnosti ter zanimivejše besedje

Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih

Potreba po večji prisotnosti narečnih vsebin na spletu in njihovi interaktivni multimedijski predstavitvi, predvsem strokovno zasnovanih dialektoloških virov in orodij, je spodbudila interdisciplinarno sodelovanje različnih fakultet Univerze v Ljubljani, zlasti Filozofske fakultete (FF) in Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), ki je v letih 2017 in 2018 obrodilo sadove v obliki treh prostodostopnih in odprtokodnih spletnih aplikacij o slovenskih narečjih – to so Slovenski narečni atlas (SNA, 2017), Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB, 2018) in Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP, 2018). Članek v prvem delu prinaša splošen pregled slovenskih spletnih dialektoloških virov in orodij, v drugem delu pa podrobnejšo predstavitev funkcionalnosti navedenih treh aplikacij, ki so uporabnikom trenutno na voljo. V diskusijskem delu pregleda je izpostavljen del okoliščin nastanka obravnavanih aplikacij in z nastankom povezanih omejitev, nakazane pa so tudi možne rešitve, ki bi jih veljalo preudariti za zagotovitev njihovega dolgoročnega razvoja

Potentially toxic planktic and benthic Cyanobacteria in Slovenian freshwater bodies: detection by quantitative PCR

Due to increased frequency of cyanobacterial blooms and emerging evidence of cyanotoxicity in biofilm, reliable methods for early cyanotoxin threat detection are of major importance for protection of human, animal and environmental health. To complement the current methods of risk assessment, this study aimed to evaluate selected qPCR assays for detection of potentially toxic cyanobacteria in environmental samples. In the course of one year, 25 plankton and 23 biofilm samples were collected from 15 water bodies in Slovenia. Three different analyses were performed and compared to each other; qPCR targeting mcyE, cyrJ and sxtA genes involved in cyanotoxin production, LC-MS/MS quantifying microcystin, cylindrospermopsin and saxitoxin concentration, and microscopic analyses identifying potentially toxic cyanobacterial taxa. qPCR analyses detected potentially toxic Microcystis in 10 lake plankton samples, and potentially toxic Planktothrix cells in 12 lake plankton and one lake biofilm sample. A positive correlation was observed between numbers of mcyE gene copies and microcystin concentrations. Potential cylindrospermopsin- and saxitoxin-producers were detected in three and seven lake biofilm samples, respectively. The study demonstrated a potential for cyanotoxin production that was left undetected by traditional methods in both plankton and biofilm samples. Thus, the qPCR method could be useful in regular monitoring of water bodies to improve risk assessment and enable timely measures

The concretization of the term sustainable spatial development for the assessment of child and juvenile awareness

The following article is targeted at the comprehensive co-shaping of the conditions required for the active education on the effective and concrete contributions to sustainable development, with the emphasis based on the built environment or architecture. It defines the role of education on the built environment or architecture within the concept of sustainable development, determines the grounds for adjusting the methods of delivering architectural contents and defines the educational contents along with their presentations with regards to the developmental abilities of the public, which is targeted. It presents the deliberation on objectifying the term sustainable spatial development, for the assessment of child and juvenile awareness of “sustainable architecture” topics as well as determining childcare workers and teachers adequate qualifications to provide the knowledge in the field of the built environment, in relation to sustainable environment. Concretisation signifies the selection and visualisation of actual topical occurrences in physical space for a specific targeted public (the article provides representative models). It also contributes to the development of “cultural” dimension of spatial development sustainability. The efforts made to strive towards the lifelong learning of architecture and its influence on our everyday lives and our future

Konkretizacija pojma trajnostnega prostorskega razvoja za oceno osveščenosti otrok in mladostnikov

Prispevek je usmerjen k celovitemu sooblikovanju pogojev za tvorno izobraževanje o učinkovitih, konkretnih prispevkih k trajnostni razvojni usmeritvi, s poudarkom na grajenem okolju oziroma arhitekturi. Opredeljuje vlogo izobraževanja o grajenem okolju oziroma arhitekturi v konceptu trajnostnega razvoja; določa izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnih vsebin ter opredeljuje izobraževalne vsebine in njihove predstavitve glede na razvojne sposobnosti ciljne publike. Predstavlja torej razmislek o opredmetenju pojma trajnostni prostorski razvoj za oceno osveščenosti otrok in mladostnikov o »trajnostnih arhitekturnih« temah ter tudi za ugotavljanje usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za posredovanje znanja s področja grajenega okolja v povezavi s trajnostnim razvojem. Konkretizacija pomeni izbor in vizualizacijo aktualnih konkretnih pojavov v prostoru za izbrano ciljno publiko – v prispevku so prikazani vzorčni primeri. Prispeva k razvoju »kulturne« dimenzije trajnosti prostorskega razvoja. Prizadevanja vodijo k razvoju sistema vseživljenjskega učenja o arhitekturi ter njenem vplivu na naš vsakdan in naš jutri

Formulation and characterization of curcumin loaded nanodelivery system for inhalation

Številne raziskave so potrdile antioksidativno, protitumorno in protivnetno delovanje kurkuminapoleg tega so v raziskavah dokazali, da je njegova uporaba varna tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Klinične študije pa so pokazale le majhno učinkovitost po peroralnem vnosu, saj je biološka uporabnost kurkumina majhna, kar je posledica slabe vodotopnosti, majhne absorpcije, hitrega metabolizma in eliminacije iz telesa. Tako ostaja velik izziv razvoj novih formulacij in farmacevtskih oblik, ki bodo povečale učinkovitost zdravljenja s kurkuminom. Cilj tega magistrskega dela je bil razvoj in vrednotenje farmacevtske oblike za inhaliranje s kurkuminom vgrajenim v nanodostavni sistem. Na ta način smo skušali povečati topnost kurkumina v vodnem mediju z vgrajevanjem v nanodostavni sistem iz dekalinija - DQAsome, ovrednotiti lastnosti DQAsomov, stabilnost kurkumina v DQAsomih pri različnih pH-jih, antioksidativne lastnosti kurkumina v nanodostavnem sistemu in z uporabo in vitro modela dihalnega trakta preveriti lastnosti aerosola formulacije z DQAsomi, v zadnjem delu pa ugotavljali, ali z DQAsomi lahko dosežemo ciljano dostavo kurkumina v mitohondrije. Za pripravo DQAsomov s kurkuminom smo uporabili dve metodi: metodo tankega filma in dializno metodo. DQAsome smo izdelali z različnimi molarnimi razmerji med kurkuminom in dekalinijem (molarno razmerje dekalinij : kurkumin 2 : 1, 1 : 1, 1 : 2 in 1 : 3). Pogoje izdelave smo spreminjali (temperatura rehidriranja tankega filma, čas soniciranja, uporaba centrifugiranja) s ciljem, da bi dosegli čim večjo vsebnost in učinkovitost vgrajevanja kurkumina v nanosistem. DQAsome smo fizikalno ovrednotili (povprečna velikost, zeta potencial) in s HPLC analizo ugotavljali učinkovitost vgrajevanja in vsebnost kurkumina. Morfološke značilnosti DQAsomov smo določili s pomočjo presevne elektronske mikroskopije. Disperzijo DQAsomov s kurkuminom smo liofilizirali brez in s krioprotektantom, da bi tako pripravili dolgoročno stabilno obliko s kurkuminom. Lastnosti liofilizata smo ovrednotili tako, da smo ga redispergirali v vodi pod različnimi pogoji. Liofilizirane formulacije brez krioprotektanta smo analizirali z X-žarkovno difrakcijo in diferenčno dinamično kalorimetrijo z namenom, da bi ugotovili, v kakšni kristalni obliki je vgrajen kurkumin. Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo pa smo ugotavljali interakcije med obema komponentama DQAsomov tj. med dekalinijem in kurkuminom. Stabilnost DQAsomov smo preverjali v vodnih medijih z različnimi pH-ji. Spremembo povprečne velikosti, naboja in učinkovitost vgrajevanja smo določili po 40 dneh od priprave DQAsomov. Formulacije DQAsomov smo ovrednotili z antioksidativnim testom takoj po izdelavi in po 60 dneh ter rezultate primerjali z antioksidativno aktivnostjo samega kurkumina in kvercetina kot standarda. Velikost kapljic aerosola je ključnega pomena za uspešno dostavo učinkovine v pljuča, zato smo s farmakopejsko metodo preverjali lastnosti aerosola nebulirane formulacije DQAsomov. Vstop DQAsomov s kurkuminom in ciljanje mitohondrijev smo ugotavljali in vitro na celični liniji Caco-2 s pomočjo specifičnega fluorescenčnega barvanja in konfokalne mikroskopije. Metoda tankega filma se je izkazala kot zelo uspešna v primerjavi z dializno metodo, kjer DQAsomi s kurkuminom niso nastali. Priprava delcev pri 80 °C in daljšim časom soniciranja je bila bolj učinkovita kot izdelava DQAsomov pri 25 °C, kar se je izkazalo kot manjša povprečna velikost delcev (npr. ~160 nm v primerjavi s ~175 nm) in večja vsebnost (npr. 9 % v primerjavi s 23 %) in učinkovitost vgrajevanja (npr. 36 % v primerjavi s 87 %) kurkumina (zapisane vrednosti so primerjava za DQAsome z molarnim razmerjem dekalinij : kurkumin 2 : 1). Velikost DQAsomov, ki smo jih pripravili pri 80 °C, je bila med 160 in 205 nm in zeta potencial ~50 mV. Velikost DQAsomov je naraščala z vsebnostjo kurkumina v nanosistemu, učinkovitost vgrajevanja pa je bila neodvisna (~90 %) od molarnega razmerja med dekalinijem in kurkuminom, ki smo ga uporabili za izdelavo. Kurkumin je bil vgrajen v DQAsome z vsebnostjo do 61 %. Ugotovili smo, da se je zgradba DQAsomov pri liofilizaciji delno porušila, saj liofilizatov ne glede na prisotnost krioprotektanta nismo mogli uspešno redispergirati. Le 10 % formulacije DQAsomov (vrednoteno glede na kurkumin) z molarnim razmerjem dekalinij : kurkumin 2 : 1 in z dodano 5 % laktozo monohidratom kot krioprotektantom smo uspešno redispergirali v vodi. Tako difraktogrami X-žarkovne difrakcije brez ostrih vrhov pri liofiliziranem vzorcu DQAsomov kot tudi prisotnost steklastega prehoda na krivulji istega vzorca pridobljene z diferenčno dinamično kalorimetrijo sta potrdili amorfno stanje obeh sestavin v vzorcu, kar je lahko posledica vgrajevanja kurkumina v strukturo DQAsomov ali same liofilizacije. Pri spektrih pridobljeni z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo so bili vidni premiki vrhov, zmanjšana ločljivost in intenziteta določenih vrhov, nekateri vrhovi so pri liofiliziranih vzorcih DQAsomov celo izginili v primerjavi s spektri samega kurkumina, dekalinija in njune fizikalne mešanice. Spremembe, ki smo jih opazili smo pripisali vodikovim vezem in hidrofobnim interakcijam, ki se pojavijo med kurkuminom in dekalinijem v DQAsomih. Oblika DQAsomov s kurkuminom je bila nepravilno okrogla z na videz močno nagubano površino, medtem ko je bila oblika praznih DQAsomov pravilno okrogla. Tudi morfologija vzorca DQAsomov s kurkuminom po 40 dneh je bila nespremenjena. Velikost delcev na slikah pridobljenimi s presevnim elektronskim mikroskopom se je ujemala z velikostjo DQAsomov v disperziji, ki smo jo izmerili z metodo dinamičnega sipanja laserske svetlobe tj. 160,7 ± 2,9 nm. DQAsomi s kurkuminom, ki smo jih izdelali iz dekalinija in kurkumina v molarnem razmerju 2 : 1, so izkazali fizikalno stabilnost v vodi in vodnem mediju s pH 1,2 tekom 40 h, medtem ko smo pri vzorcu samega kurkumina opazili nestabilnost tj. obarjanje kurkumina. Rezultat dokazuje, da smo z vgrajevanjem kurkumina v nanodostavni sistem z dekalinijem uspeli povečati njegovo topnost v vodnem mediju. DQAsomi s kurkuminom, ki smo jih izdelali iz dekalinija in kurkumina v molarnem razmerju 1 : 2, so bili manj stabilni, saj smo pri pH 1,2 opazili obarjanje, medtem ko je bila formulacija v vodi stabilna. Pri pH 13 je sam kurkumin podvržen hitremu razpadu, medtem ko v DQAsomih kationi dekalinija delno stabilizirajo negativno nabito deprotonirano obliko kurkumina (za ~30 % v primerjavi s prostim kurkuminom v vodi). Stabilizacijski učinek dekalinija je bil manjši v primeru DQAsomov z večjo količino vgrajenega kurkumina. Velikost in zeta potencial DQAsomov v disperziji se pri sobnih pogojih v časovnem obdobju 40 dni nista signifikantno spremenila, medtem ko sta se vsebnost in učinkovitost vgrajevanja zmanjšala za najmanj 20 %. Večja kot je bila vsebnost kurkumina, bolj so bili DQAsomi nestabilni in bolj se je s staranjem zmanjšala učinkovitost vgrajevanja. Antioksidativna aktivnost DQAsomov s kurkuminom takoj po izdelavi in po 60 dneh je bila nespremenjena. Tako lahko sklepamo, da sam postopek priprave kot tudi staranje vzorca ne vplivata na antioksidativno aktivnost kurkumina v DQAsomih. Z vgrajevanjem kurkumina v nanodostavni sistem pa se je antioksidativna aktivnost kurkumina v primerjavi s samim kurkuminom v vodi izboljšala. DQAsome, ki smo jih izdelali iz dekalinija in kurkumina v molarnem razmerju dekalinj : kurkumin 2 : 1, so izkazovali najboljšo fizikalno stabilnost med izdelanimi formulacijami, zato smo jih izbrali za vrednotenje lastnosti aerosola po nebuliranju. Disperzijo DQAsomov smo nebulirali z nebulatorjem na zračni tok in vrednotili dostavo v različna področja aparature, ki smo jo uporabili kot in vitro model dihalnega trakta. Tako smo proučevali odlaganje nebulirane formulacije v grlu, zgornjem in spodnjem delu dihalnih poti. Kar 85 % dovedenega odmerka kurkumina je doseglo spodnji del aparature, ki predstavlja spodnje dihalne poti. Rezultat kaže zelo dobre inhalacijske lastnosti formulacije DQAsomov. In vito poskusi na celični liniji Caco-2 so potrdili vstop kurkumina v celice. S fluorescenčnim barvanjem celičnih organelov (mitohondrijev in jeder) smo s pomočjo kolokalizacije fluorescence ugotovili, da se je kurkumin po vstopu v celice lokaliziral v glavnini v mitohondrijih. Z izdelavo nanodostavnega sistema na osnovi dekalinija smo uspeli povečati vodotopnost kurkumina iz 22 ng/ml na 9,3 x 106 ng/ml. Tudi učinkovitost vgrajevanja v DQAsome je bila zelo velika (~90 %). Kljub vsemu pa se je izkazalo, da je večja vsebnost kurkumina v DQAsomih povzročila nestabilnost njihove strukture v vodi, vodnem mediju s pH 1,2 in 13 ter vodi in raztopini soli. Delci z najnižjim molarnim razmerjem dekalinij : kurkumin (2 : 1) pa so izkazali stabilnost pri vodnem mediju s pH 1,2 in v vodi ter za tretjino zmanjšali kemijski razpad kurkumina pri pH 13. Antioksidativna aktivnost kurkumina se je po vgrajevanju v DQAsome ohranila. Aerosol nebulirane formulacije DQAsomov s kurkuminom je izkazoval ustrezne lastnosti za učinkovito dostavo kurkumina v pljuča. S poskusom na celicah smo dokazali učinkovito dostavo in ciljanje mitohondrijev z DQAsomi. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da DQAsomi s kurkuminom predstavljajo novo formulacijo, ki kaže obetavne lastnosti za učinkovito dostavo kurkumina v pljuča in omogoča ciljano dostavo na subceličnem nivoju tj. ciljanje mitohondrijev.Curcumin has potent antioxidant and anti-inflammatory activities, but low bioavailability due to poor aqueous solubility, low oral absorption, and rapid metabolism. Our study aimed to improve the solubility and stability of curcumin by incorporating it in a nanodelivery system. We also aimed to enhance curcumin bioavailability by formulating it for pulmonary delivery, and to further improve its antioxidant properties by targeted delivery to cell mitochondria. Thin-film and dialysis methods were used for preparation of curcumin loaded DQAsomes (vesicles based on dequalinium), which were characterized physicochemically. Among these, only thin film method enabled formulation of curcumin loaded DQAsomes. Curcumin was incorporated in DQAsomes with high drug loading (up to 61%) and high entrapment efficiency (~90%). The average size of DQAsomes was 160–200 nm, with zeta potential of ~50 mV and irregular spherical morphology, with wrinkles visible on particle surface. Only 10% of freeze-dried formulation was successfully redispersed. Curcumin in DQAsomes was in amorphous state, as confirmed by differential scanning calorimetry and X-ray powder diffraction. Fourier-transform infrared spectroscopy study confirmed presence of hydrogen bonds and hydrophobic interactions between dequalinium and curcumin in DQAsomes. Curcumin in DQAsomes with a molar ratio of 1:2 (dequalninium:curcumin) was stable at pH 1.2, and the extent of curcumin alkaline hydrolysis at pH 13 was reduced. Average size and zeta potential of DQAsomes remained unchanged over 40 days, but drug loading decreased by minimum of 20%. Nebulization using a jet nebulizer resulted in more than 85% of curcumin being deposited in the lower stage of two-stage impinger (used as an in vitro model of respiratory tract) indicating good aerosol properties for alveolar drug delivery. Formulation of curcumin in DQAsomes enhanced its antioxidant activity, which remained unaltered over 60 days. Preliminary studies in human epithelial cell line Caco-2 confirmed mitochondrial targeting properties of our curcumin DQAsomes. The high loading efficiency, enhanced solubility and stability, successful nebulization, retention of antioxidant activity and potential for mitochondrial targeting demonstrate curcumin loaded DQAsomes as a novel and promising therapeutic approach for pulmonary delivery of curcumin

Simplified compulsory settlement: challenges and problems in practice

V magistrski nalogi obravnavam institut poenostavljene prisilne poravnave po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) skozi posebnosti njegove ureditve, ki v praksi povzročajo kar nekaj težav in nejasnosti. Poenostavljena prisilna poravnava je postopek zaradi insolventnosti, ki najmanjšim subjektom v slovenskem gospodarstvu (mikro družbe in samostojni podjetniki) omogoča cenejše in enostavnejše prestrukturiranje brez pretirane strogosti in formalizma. Prav zaradi tega so nekatere zahteve, ki v postopku redne prisilne poravnave ščitijo interese in pravice upnikov, v postopku poenostavljene prisilne poravnave zmanjšane – ni prijave in preizkusa terjatev, ni upravitelja, ni upniškega odbora, kar v praksi res pomeni precejšnjo pocenitev in poenostavitev postopka za insolventnega dolžnika, hkrati pa je nujna posledica tudi omejen oz. pomanjkljiv nadzor nad ravnanji dolžnika. Zagotovljen je zgolj delni sodni nadzor, ki pa ravno zaradi svoje omejenosti ne vzbuja takega zaupanja upnikov v postopek. Magistrska naloga je razdeljena na štiri dele. V prvem delu pojasnim razloge uvedbe tega instituta v naš pravni red, drugi del je namenjen predstavitvi poteka postopka poenostavljene prisilne poravnave s poudarjenimi posebnostmi (kot npr. posodobljeni seznam terjatev, neupoštevanje načela absolutne prednosti) in zlorabami, ki se dogajajo v praksi. V tretjem delu vključim nekaj statističnih podatkov in kratke analize podatkov o sami o vsebini potrjenih poenostavljenih prisilnih poravnav. V četrtem delu pa pozornost namenjam zapolnjevanju pravne praznine pri ureditvi razmerja med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom.In this master thesis I consider the simplified compulsory settlement procedure under the Slovenian Financial Operations, Insolvency Proceedings and Compulsory Winding-up Act (ZFPPIPP) through its specific regime, which causes a plethora of problems and uncertainties in practice. The simplified compulsory settlement procedure is an insolvency proceeding, which allows the smallest entities in Slovenia’s economy (micro companies and sole entrepreneurs) to restructure more simply and at a lesser cost, without the need for excessive rigidness and formalisms. It is due to this fact that certain rules, which in the regular compulsory settlement proceeding protect the interests and rights of creditors, are reduced in the simplified compulsory settlement proceeding – there is no registration and testing of claims, no administrator, no creditor’s committee, which in practice means a severe reduction in costs and simplification of the procedure for the insolvent debtor, yet in turn the necessary consequence is a reduced or even faulty supervision over the actions of the debtor. Only partial judicial supervision is ensured, which precisely because it is limited does not engender creditor’s confidence in the procedure. The master thesis is divided into four parts. In the first part I elaborate the reasons for this proceeding being introduced, the second part is meant to introduce how the simplified compulsory settlement procedure takes place, with a special emphasis on the specifics (e.g. updated list of claims, non-consideration of the principle of absolute priority) and the misuses, which occur in practice. In the third part I include some statistical information and a brief analysis of data concerning the content of confirmed simplified compulsory settlement proceedings. In the fourth part I focus on the filing in of legal gaps pertaining to the relationship between the simplified compulsory settlement and bankruptcy proceeding

The analysis of bacteriophage GIL01 gp7 protein characteristics

Proteina RecA in LexA sta ključna proteina tako imenovanega odziva SOS, ki omogoča ohranitev integritete in strukture genoma bakterij, ki rastejo v stresnih, genotoksičnih razmerah. V tem odzivu pa se lahko sproži tudi prehod nekaterih bakteriofagov iz lizogenega v litičen cikel. Bakteriofag GIL01, ki okužuje bakterijo Bacillus thuringiensis, za vzpostavitev lizogenega cikla izkorišča gostiteljev protein LexA. Protein LexA se veže na tarčna mesta v promotorski regiji P1 bakteriofaga GIL01, to vezavo pa dodatno stabilizira protein gp7 tega bakteriofaga. Kompleks LexA-gp7 prepreči bakteriofagu prehod v litični cikel. V magistrski nalogi smo preverili, ali lahko protein gp7 prosto prehaja iz gojišča v bakterijo. Z afinitetno kromatografijo smo očistili protein gp7 in analogni protein DdrR iz bakterije Acinetobacter baumannii. Nadalje smo očistili protein gp7, katerega smo sklopili s signalnim zaporedjem YKKSNNPFSD, ki naj bi omogočilo vnos proteinov v bakterijo Bacillus subtilis. Za odstranitev afinitetne značke na amino-terminalnem koncu proteinov smo uporabili encim enterokinaza. Zasnovali smo test prehoda proteinov gp7 v Bacillus thuringiensis serovar israelensis, ki temelji na analizi promotorske aktivnosti P1 z β-galaktozidaznimi testi. Dokazali smo, da je protein gp7 stabilen v izrabljenem gojišču bakterije B. thuringiensis. Rezultati nakazujejo, da gp7 ali gp7 s signalno sekvenco ne prehajata prosto v bakterijo.The proteins RecA and LexA are important factors in the SOS response that enables bacterial genome integritiy under stressful genotoxic conditions. SOS response also induces bacteriophages transition from the lysogenic to the lytic cycle. The bacteriophage GIL01 infects the bacterium Bacillus thuringiensis and requires host`s LexA repressor to establish and maintain the lysogenic cycle. LexA binds to specific sites in the P1 promoter region of the GIL01 bacteriophage. The LexA protein can bind gp7 which additionally enhances the binding of LexA to DNA and prevents the bacteriophage from switching to the lytic cycle. We tested whether gp7 could freely enter into the bacterium. We purified gp7 and its analog from the bacterium Acinetobacter baumannii, the protein DdrR with affinity chromatography and also gp7 with the signal sequence YKKSNNPFSD, which presumably allows the fusion protein to enter into the bacterium Bacillus subtilis. To remove the histidine affinity tag at the amino-terminal part of the protein, we used enterokinase. We designed the gp7 protein transformation in Bacillus thuringiensis serovar israelensis based on analyzes of the activity of the P1 promoter with β-galactosidase assays. We proved that gp7 is stable in the spent culture medium. The results show that gp7 or its analog carrying the signal sequence cannot freely migrate into the bacterium