Poklon overpass as the focal point of events until the Second World War

Na temelju zapisa u ondašnjim novinama i godišnjih izvještaja Österreichischer Touristen-Cluba (ÖTC) iz Beča, u radu se rekonstruira izgradnja skloništa („Schutzhausa”) na Poklonu i ostalih pratećih objekata koji su služili prvenstveno za planinare, ali i druge izletnike i putnike preko Poklona. Izgradnja je formirala Poklon kao žarište zbivanja te označila temelje organiziranog turizma na Učki. Drugi dio rada donosi prve prikaze Učke, tj. Poklona i „Schutzhausa” nakon izgradnje koji su odigrali jednu drugu ulogu – formiranja slike Poklona i Učke koja je putovala po svijetu. Analizirani su prikazi u tisku, knjigama, na fotografijama i razglednicama. Ti prvi prikazi odražavaju pojačan interes posjetitelja kao i turističko-ugostiteljsku djelatnost koja se počela razvijati na Učki. Razvoj Poklona i Učke u to doba (kraj 19. i početak 20. stoljeća) poklapa se s demografskim maksimumom u Veloj i Maloj Učki. To prosperitetno razdoblje trajalo je relativno kratko, no razvoj Poklona zadržao je kontinuitet i nakon toga, sve do Drugog svjetskog rata koji ga je tragično prekinuo.Based on the records in the newspapers of that time and the annual reports of the Austrian Tourist Club (Österreichischer Touristen-Club – ÖTC) from Vienna, the construction of a shelter (in German Schutzhaus) on the Poklon overpass and other supporting facilities used primarily for hikers but also other tourists and travelers via the Poklon overpass are being reconstructed. The construction formed the Poklon overpass as the focal point of events and marked the beginnings of organized tourism on the Učka mountain. The second part of the paper presents the first representations of the Učka, that is, the Poklon overpass and “Schutzhaus” after a period of construction that played a different role – the formation of an image of the Poklon overpass and the Učka mountain traveling around the world. Representations in press, books, photographs and postcards were analyzed. These first representations reflect the increased interest of visitors as well as the tourism and hospitality industry that began to develop on the Učka. The development of the Poklon and the Učka at that time (late 19th and early 20th century) coincides with the population peak in the settlements Vela and Mala Učka. This prosperous period lasted relatively briefly, but the development of the Poklon overpass and the Učka maintained its continuity and thereafter until the Second World War which tragically interrupted it

Villenarchitektur am Semmering

The present manuscript is intended to be part II of a publication in two volumes, but at the same time it can be seen as an independent, complete study. It deals with the different aspects of the historic architecture in the region of "Semmering" in southern Lower Austria. The book is the result of the FWF-project P 13959, in which one year of research under scientifically direction and supervision of the applicant (Prof. Dr. Mario Schwarz) was dedicated to intensive studies in art history, cultural history and history of architecture of this region. The author Dr. Guenther Buchinger - responsible collaborator of the project - attempted a large-scale research of the historical villas and county-houses at Semmering. The study contains a full, detailed documentation of the history and construction of the buildings and much information about the employers and the building contractors and architects as well. Consequently the author elaborated a comprehensive stylistic analyse. By the way of elucidating the circumstances of the construction of the buildings, it was possible to reconsider the background of the creating of this artificial settlement at Semmering. A certain social group of great influence among the Viennese bourgeoisie appears in this study, which created this recreation resort as a "vacation-paradise", at that time a complete new, futuristic project, motivated by personal and commercial interests likewise. The result, a colony of villas, was used not only for private purpose, but at the same time for tourism, partially in connection with the hotel buildings. In his stylistic analyse Guenther Buchinger gives a convincing proof that the phenomenon, which in general is subsumed as "homeland-style", "vernacular architecture" or "Swiss-cottage-style", in fact is a particular form of historicism between "severe historicism" and "late historicism". In the sense of "severe historicism" patterns of genuine architecture - by preference from publications on historical Swiss architecture - were used and extensively quoted. Consequently the forms and details developed in the style of "late historicism" in free evolution and eventually took into the formal repertory also elements of "Jugendstil". The scientific results of this study are important especially concerning the architects Franz von Neumann and Josef Buendsdorf, whose work has not yet been object of detailed research, but likewise for the general oeuvre of the prominent contractor's bureau Fellner & Helmer, whose theatre-architecture is already well documented in art history, but whose country houses and hotel-buildings are largely unknown. The study partially is designed as a catalogue, which presents each object in detail, and a comprehensive report of the scientific results in a distinct summary and contains numerous photos, plans and comparative illustrations.Das vorgelegte Werk ist als zweiter - unabhängiger - Band einer zweiteiligen Publikation verfasst worden, die sich mit den kulturhistorischen und architekturgeschichtlichen Aspekten der Hotel- und Villenbauten am Semmering im südlichen Niederösterreich beschäftigt. Die Arbeit ist das Ergebnis eines einjährigen, vom FWF geförderten Forschungsprojektes (Nr. P 13959), das unter der verantwortlichen wissenschaftlichen Leitung des Antragstellers (Univ.-Prof. Dr. Mario Schwarz) gestanden ist. Der forschungsbeauftragte Bearbeiter Dr. Günther Buchinger erstellte im Rahmen einer flächendeckenden Untersuchung eine kunsthistorisch-architekturgeschichtliche Bestandsaufnahme der Landhäuser und Villen am Semmering. Die Arbeit umfasst neben detaillierten bauhistorischen Erhebungen der einzelnen Objekte umfassende Ergebnisse über die Auftraggeber sowie über die Architekten und Baumeister. In weiterer Folge wurden umfangreiche stilgeschichtliche Analysen ausgearbeitet. Durch die Aufklärung der Entstehungsumstände der Objekte, über biographische Untersuchungen der Bauherren und Baumeister, konnte der strukturelle Hintergrund der am Semmering künstlich entstandenen Siedlung verständlich gemacht werden. Es bietet sich das Bild einer in der Wiener Gesellschaft einflussreichen sozialen Gruppe, die hier aus persönlichen, teils über verwandtschaftliche Beziehungen, teils über geschäftliche Interessen vermittelten Motiven das zur Entstehungszeit neuartige, zukunftsweisende Konstrukt eines Urlaubs- und Erholungsortes im Sinne eines "Freizeitparadieses" schuf. Die dabei entstandene Villenkolonie diente durchaus nicht nur zum privaten Gebrauch, sondern wurde gleichzeitig auch fremdenverkehrsorientiert - teils im Zusammenhang mit dem Hotelbau - genutzt. In seinen stilanalytischen Untersuchungen gelingt es Günther Buchinger überzeugend nachzuweisen, dass der vielfach unter dem Begriff "Heimatstil" , "vernakuläre Architektur" oder "Schweizerhausstil" zusammengefasste Typus tatsächlich als eine Sonderform der allgemeinen Entwicklung des Historismus an der Wende vom Strengen Historismus zum Späthistorismus zu bewerten ist. Im Sinne des Strengen Historismus wurden Vorlagenmuster konkreter Architekturvorbilder - vorzugsweise aus Publikationen über historische Schweizer Landhausarchitektur - herangezogen und extensiv zitiert . In der Folge entwickelten sich die Formen im Sinne des Späthistorismus in freier Entfaltung weiter und nahmen auch erste Jugendstilelemente in das Gesamtrepertoire auf. Die Forschungsergebnisse erscheinen vor allem für die Beurteilung der bisher weitgehend unerforschten Werke der Architekten Franz v. Neumann und Josef Bündsdorf bedeutend, ebenso aber auch für das Gesamtbild der Tätigkeit des vielbeschäftigten Wiener Architekturbüros Fellner & Helmer, dessen Theaterbauten bereits Gegenstand ausführlicher wissenschaftlicher Untersuchungen waren, deren Villen- und Hotelbauten jedoch noch weitgehend unbearbeitet sind. Die Arbeit ist in einen katalogartig abgefassten Teil, der die einzelnen Objekte darstellt, und einen zusammenfassenden Ergebnisbericht übersichtlich gegliedert und reich mit Objektaufnahmen, Plandokumentationen und Vergleichsabbildungen versehen

Retrospektiva turizma Istre

Monografija Retrospektiva turizma Istre jedan je od brojnih postignutih rezultata projekta Turizem kot skupna (kulturna) dediščina obalnega dela istrskega polotoka / Turizam kao zajednička (kulturna) baština obalnog dijela istarskog poluotoka (HISTUR), koji se odvijao od 18. siječnja 2014. do 17. rujna 2015. u okviru Operativnog programa Slovenija – Hrvatska 2007. – 2013. Projekt je povezao četiri partnera iz akademskog svijeta i kulturne baštine (muzejske djelatnosti), i to (1) Univerzo na Primorskem, Fakulteto za turistične študije – Turistico, Portorož, (2) Sveučilište u Rijeci, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija, (3) Hrvatski muzej turizma, Opatija i (4) zavod Mediteranum Piran. Istraživači s oba fakulteta udubili su se u povijesni razvoj suvremenog turizma na obali slovenske i hrvatske Istre te utvrđivali sličnosti i razlike u pristupima i u vrijeme kada državnih granica u Istri još nije bilo. Političke promjene koje su se manifestirale u promjenama vlasti i granica same su po sebi diktirale formiranje četiriju različitih razdoblja istraživanja: razdoblje Austro-Ugarske Monarhije, međuratno razdoblje Kraljevine Italije, poslijeratno razdoblje socijalističke Jugoslavije te naposljetku i razdoblje dviju neodvisnih država, Republike Slovenije i Republike Hrvatske. U svakom su razdoblju prikazane glavne značajke razvoja turizma na tom prostoru. Iz istraživanja je posve jasno kakav je značaj imao turizam, koji danas već sam po sebi predstavlja specifičnu kulturnu baštinu poluotoka. Ova je monografija prva koja predstavlja pregledan multidisciplinarni prikaz razvoja istarskog turizma te time i laiku i stručnjaku ili akademski obrazovanom čitatelju otvara zgusnut uvid u prošlost te tako složene, a iznimno zanimljive grane. Želja je svih autora da knjiga pokrene razmišljanje o prošlim problemima, a prije svega o rješenjima te time pomogne pri oblikovanju suvremenih turističkih proizvoda. Mnoge djelatnosti, pa i one iz tzv. kreativne sfere, često se prilikom traženja, razvoja i implementacije (izvornih) suvremenih tvorevina osvrću u prošlost ..., zašto se nečim sličnim ne bismo bavili i u okviru turizma ..., ili još bolje, zašto se nečim sličnim ne bismo bavili i u okviru turizma na istarskom poluotoku? Na kraju, osim autorima i recenzentima, želio bih se zahvaliti i Petri Kavrečič, Zorani Medarič, Ivani Ribarić, Marini Barkiđiji i Nikolini Vaić na tehničkoj pomoći. Uz njih, na različite su načine surađivali i predstavnici ostalih partnerskih organizacija, kao i predstavnici drugih srodnih institucija vezanih uz temu projekta. Svima njima iskreno zahvaljujem na suradnji.Monografija Retrospektiva turizma Istre je eden izmed številnih doseženih rezultatov projekta Turizem kot skupna (kulturna) dediščina obalnega dela istrskega polotoka / Turizam kao zajednička (kulturna) baština obalnog dijela istarskog poluotoka (HISTUR), ki se je izvajal od 18. 1. 2014 do 17. 9. 2015 v okviru Operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Projekt je povezal štiri partnerje iz akademskega sveta in kulturne dediščine (muzealstva), in sicer (1) Univerzo na Primorskem, Fakulteto za turistične študije – Turistico, Portorož, (2) Sveučilište v Rijeci, Fakulteto za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija, (3) Hrvatski muzej turizma, Opatija in (4) zavod Mediteranum Piran. Raziskovalci iz obeh fakultet so se poglobili v zgodovinski razvoj modernega turizma na obali slovenske in hrvaške Istre ter ugotavljali podobnosti in razlike v pristopih tudi v času, ko državnih meja v Istri še ni bilo. Politične spremembe, ki so se kazale kot spremembe oblasti, in meja so same po sebi narekovale oblikovanje štirih različnih obdobij raziskovanja: obdobje Avstro-Ogrske monarhije, medvojno obdobje Kraljevine Italije, povojno obdobje socialistične Jugoslavije ter nazadnje še obdobje dveh neodvisnih držav, Republike Slovenije in Republike Hrvaške. V vsakem obdobju so prikazane glavne značilnosti razvoja turizma na tem prostoru. Iz raziskave pa je povsem jasno, kako zelo pomemben je bil turizem, ki danes že sam po sebi predstavlja specifično kulturno dediščino polotoka. Pričujoča monografija kot prva predstavlja pregleden in multidisciplinaren prikaz razvoja istrskega turizma in s tem odpira laičnemu, kot tudi strokovnjaku ali akademsko izobraženemu bralcu zgoščen vpogled v preteklost te tako kompleksne, a izjemno zanimive panoge. Želja vseh avtorjev je, da bi knjiga sprožila razmislek o preteklih problemih, predvsem pa o rešitvah in s tem pomagala pri oblikovanju sodobnih turističnih produktov. Mnoge dejavnosti, tudi iz t. i. kreativne sfere, se mnogokrat ozirajo v preteklost pri iskanju, razvoju in implementaciji (izvirnih) sodobnih stvaritev ..., zakaj ne bi tega počeli tudi v turizmu ..., ali še bolje, zakaj ne bi tega počeli tudi v turizmu na istrskem polotoku? Naj se na koncu, poleg avtorjem in recenzentoma, zahvalim za strokovno in tehnično pomoč Petri Kavrečič, Zorani Medarić, Ivani Ribarić, Marini Barkiđija in Nikolini Vaić. Poleg njih so na različne načini sodelovali tudi predstavniki drugih sodelujočih partnerskih organizacij, pa tudi drugih s temo povezanih inštiticij. Tudi vsem njim iskrena hvala za sodelovanje

Retrospektiva turizma Istre

Monografija Retrospektiva turizma Istre jedan je od brojnih postignutih rezultata projekta Turizem kot skupna (kulturna) dediščina obalnega dela istrskega polotoka / Turizam kao zajednička (kulturna) baština obalnog dijela istarskog poluotoka (HISTUR), koji se odvijao od 18. siječnja 2014. do 17. rujna 2015. u okviru Operativnog programa Slovenija – Hrvatska 2007. – 2013. Projekt je povezao četiri partnera iz akademskog svijeta i kulturne baštine (muzejske djelatnosti), i to (1) Univerzo na Primorskem, Fakulteto za turistične študije – Turistico, Portorož, (2) Sveučilište u Rijeci, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija, (3) Hrvatski muzej turizma, Opatija i (4) zavod Mediteranum Piran. Istraživači s oba fakulteta udubili su se u povijesni razvoj suvremenog turizma na obali slovenske i hrvatske Istre te utvrđivali sličnosti i razlike u pristupima i u vrijeme kada državnih granica u Istri još nije bilo. Političke promjene koje su se manifestirale u promjenama vlasti i granica same su po sebi diktirale formiranje četiriju različitih razdoblja istraživanja: razdoblje Austro-Ugarske Monarhije, međuratno razdoblje Kraljevine Italije, poslijeratno razdoblje socijalističke Jugoslavije te naposljetku i razdoblje dviju neodvisnih država, Republike Slovenije i Republike Hrvatske. U svakom su razdoblju prikazane glavne značajke razvoja turizma na tom prostoru. Iz istraživanja je posve jasno kakav je značaj imao turizam, koji danas već sam po sebi predstavlja specifičnu kulturnu baštinu poluotoka. Ova je monografija prva koja predstavlja pregledan multidisciplinarni prikaz razvoja istarskog turizma te time i laiku i stručnjaku ili akademski obrazovanom čitatelju otvara zgusnut uvid u prošlost te tako složene, a iznimno zanimljive grane. Želja je svih autora da knjiga pokrene razmišljanje o prošlim problemima, a prije svega o rješenjima te time pomogne pri oblikovanju suvremenih turističkih proizvoda. Mnoge djelatnosti, pa i one iz tzv. kreativne sfere, često se prilikom traženja, razvoja i implementacije (izvornih) suvremenih tvorevina osvrću u prošlost ..., zašto se nečim sličnim ne bismo bavili i u okviru turizma ..., ili još bolje, zašto se nečim sličnim ne bismo bavili i u okviru turizma na istarskom poluotoku? Na kraju, osim autorima i recenzentima, želio bih se zahvaliti i Petri Kavrečič, Zorani Medarič, Ivani Ribarić, Marini Barkiđiji i Nikolini Vaić na tehničkoj pomoći. Uz njih, na različite su načine surađivali i predstavnici ostalih partnerskih organizacija, kao i predstavnici drugih srodnih institucija vezanih uz temu projekta. Svima njima iskreno zahvaljujem na suradnji.Monografija Retrospektiva turizma Istre je eden izmed številnih doseženih rezultatov projekta Turizem kot skupna (kulturna) dediščina obalnega dela istrskega polotoka / Turizam kao zajednička (kulturna) baština obalnog dijela istarskog poluotoka (HISTUR), ki se je izvajal od 18. 1. 2014 do 17. 9. 2015 v okviru Operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Projekt je povezal štiri partnerje iz akademskega sveta in kulturne dediščine (muzealstva), in sicer (1) Univerzo na Primorskem, Fakulteto za turistične študije – Turistico, Portorož, (2) Sveučilište v Rijeci, Fakulteto za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija, (3) Hrvatski muzej turizma, Opatija in (4) zavod Mediteranum Piran. Raziskovalci iz obeh fakultet so se poglobili v zgodovinski razvoj modernega turizma na obali slovenske in hrvaške Istre ter ugotavljali podobnosti in razlike v pristopih tudi v času, ko državnih meja v Istri še ni bilo. Politične spremembe, ki so se kazale kot spremembe oblasti, in meja so same po sebi narekovale oblikovanje štirih različnih obdobij raziskovanja: obdobje Avstro-Ogrske monarhije, medvojno obdobje Kraljevine Italije, povojno obdobje socialistične Jugoslavije ter nazadnje še obdobje dveh neodvisnih držav, Republike Slovenije in Republike Hrvaške. V vsakem obdobju so prikazane glavne značilnosti razvoja turizma na tem prostoru. Iz raziskave pa je povsem jasno, kako zelo pomemben je bil turizem, ki danes že sam po sebi predstavlja specifično kulturno dediščino polotoka. Pričujoča monografija kot prva predstavlja pregleden in multidisciplinaren prikaz razvoja istrskega turizma in s tem odpira laičnemu, kot tudi strokovnjaku ali akademsko izobraženemu bralcu zgoščen vpogled v preteklost te tako kompleksne, a izjemno zanimive panoge. Želja vseh avtorjev je, da bi knjiga sprožila razmislek o preteklih problemih, predvsem pa o rešitvah in s tem pomagala pri oblikovanju sodobnih turističnih produktov. Mnoge dejavnosti, tudi iz t. i. kreativne sfere, se mnogokrat ozirajo v preteklost pri iskanju, razvoju in implementaciji (izvirnih) sodobnih stvaritev ..., zakaj ne bi tega počeli tudi v turizmu ..., ali še bolje, zakaj ne bi tega počeli tudi v turizmu na istrskem polotoku? Naj se na koncu, poleg avtorjem in recenzentoma, zahvalim za strokovno in tehnično pomoč Petri Kavrečič, Zorani Medarić, Ivani Ribarić, Marini Barkiđija in Nikolini Vaić. Poleg njih so na različne načini sodelovali tudi predstavniki drugih sodelujočih partnerskih organizacij, pa tudi drugih s temo povezanih inštiticij. Tudi vsem njim iskrena hvala za sodelovanje

Silberhuber, Anton

(1839 - 1899), Tourismusfachmann und Gewerbetreibende

Silberhuber, Anton

(1839 - 1899), Tourismusfachmann und Gewerbetreibende