Sprichwörter im Wörterbuch

This text aims to contribute to the discussion of the lexicographical treatment of proverbs. Discussed are some selected problem areas that, in terms of proverbs, become evident in planning and preparing dictionaries and comparable linguistic resources. Considerations are based on the partial results of the EU-funded research project SprichWort. In this project, a multilingual proverb database is created and developed

Phraseologie und Fremdsprachenlernen. Zur Problematik einer angemessenen phraseodidaktischen Umsetzung

In this paper the author strives for the more intensive inclusion of phraseological learning content in the teaching of foreign languages. Arguments, due to which at all levels of teaching languages should systematically provide for acquiring and respectively developing the passive and active phraseology competence, are as follow: the commonness and range of phraseological methods of expression, empirically proved acquisition of phraseological competence in the very early phase of mastering the native language and a relatively high degree of inter-language accordance of phraseological structure. In the planning of language education and the training of language teachers many consecutive changes will be necessary. Among others it will be necessary to synchronically plan teaching of the native and foreign languages, bring into force phraseology as a compulsory subject in higher education programs for the training foreign language teachers, and materially and professionally enable more intensive development of special phraseological learning material

Sprichwörter multilingual. Sprachliche Muster ‒ kommunikative Einheiten ‒ kulturelle Symbole (Mannheim, 27.‒28. 9. 2010) Bericht zur Tagung im Rahmen des internationalen Projekts SprichWort

Sprichwörter multilingual. Sprachliche Muster ‒ kommunikative Einheiten ‒ kulturelle Symbole (Mannheim, 27.‒28. 9. 2010

Aktuelles zum Wortschatz und Wörterbuch. Hana Bergerová, Marek Schmidt, Georg Schuppener (Hgg.): Lexikologie und Lexikografie - Aktuelle Entwicklungen und Herausforderungen. Themenschwerpunkt in: "Aussiger Beiträge" 7 (2013), 254 von 303 S.

Rezension zu: Hana Bergerová, Marek Schmidt, Georg Schuppener (Hgg.): Lexikologie und Lexikografie - Aktuelle Entwicklungen und Herausforderungen. Themenschwerpunkt in: "Aussiger Beiträge" 7 (2013), 254 von 303 S. (review

Sprichwörter multilingual. Sprachliche Muster ‒ kommunikative Einheiten ‒ kulturelle Symbole (Mannheim, 27.‒28. 9. 2010) Bericht zur Tagung im Rahmen des internationalen Projekts SprichWort

Sprichwörter multilingual. Sprachliche Muster ‒ kommunikative Einheiten ‒ kulturelle Symbole (Mannheim, 27.‒28. 9. 2010

Aktuelle Berichte und Forschungsprojekte

Autobiographie und Autofiktion. Vierte Sommerakademie Schweizer Literatur im Centre Dürrenmatt in Neuchâtel, 31. Mai – 4. Juni 2010 (Marie-Luise Wünsche) Die Stellung der Germanistik in der Tschechischen Republik nach der Bologna-Reform. Internationale Konferenz des Germanistenverbandes der Tschechischen Republik in Prag, 16. – 17. September 2010 (Monika Růžičková) Uferdasein. Quellen und Strömungen germanistischer Forschung. Internationale Tagung am Lehrstuhl für Germanistik in Ústí nad Labem, 3. – 4. Dezember 2010 (Renata Cornejo) Aktuelle Probleme der modernen Lexikologie und Phraseologie. Internationale Germanistenkonferenz an der Moskauer Staatlichen Linguistischen Universität anlässlich des 100. Geburtstags von Irina I. Černyševa, 14. – 15. März 2011 (Galina M. Fadeeva) Traum und Trauma. Kulturelle Figurationen in der österreichischen Literatur. Internationale Tagung in Wien, 15. – 16. April 2011 (Renata Cornejo) 20. Linguistik-Tage der Gesellschaft für Sprache und Sprachen in Prag, 26. – 28. Mai 2011 (Romana Vančáková) Sprichwörter kommen selten aus der Mode oder wie kann man sie im Sprachenlernen einsetzen. Über das EU-geförderte Projekt SprichWort (Vida Jesenšek

Medijsko učinkoviti neologizmi v sodobnem nemškem jeziku

Neue oder veränderte Gegebenheiten in der außersprachlichen Realität, neue Sach­ verhalte, Arbeitsbereiche, Wissensgebiete und Konzepte verlangen entsprechende Veränderungen in der Sprache, welche die weltliche Realitat sowie die geistige Welt der Sprachbenutzer widerspiegelt. Es ist eine Tatsache, daß gerade der Wortschatz diejenige Komponente der Sprache ist, die den ständigen Veränderungen und Wandlungsprozes­ sen am meisten unterliegt und daß diese in immer wieder neuen kognitiven und kom­ munikativen Bedürfnissen einer Sprachgemeinschaft begründet sind. Es entstehen zahlreiche neue Wörter - Neologismen, die als lexikalische Entsprechungen verän­ derter außersprachlicher Bedingungen der Kommunikation zu interpretieren sind.Magistrsko delo raziskuje neologizme, ki se pojavljajo v sodobnem nemškem publicističnem jeziku. Na osnovi važnejše literature o neologizmih je izdelana delovna definicija, ki sprejema za neologizme vse tiste besede, ki so v določenem času občutene kot nove. Gre za nove tvorjenke, ali za že znane besede, ki dobijo nov pomen, ali za besede, ki so na novo prevzete iz drugih jezikov. Raziskava upošteva 456 tako definiranih neologizmov, izpisanih iz dnevnega oz. tedenskega časopisja (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Süddeutsche Zeitung, Die Zeit). Analizirana je njihova besednovrstna pripadnost, besedotvorna zgradba, njihov izvor in funkcije, ki jih neologizmi opravljajo v posameznih vrstah publicističnih besedil. Opravljena analiza omogoča naslednje ugotovitve: l. Med neologizmi prevladujejo samostalniki (93,6%)pridevnikov (4,6%) in glagolov (1,8%) ni veliko. Rezultati ne presenečajo, saj publicistični jezik zahteva besedno strnjanje informacij in večjo obvestilnost besedil, to pa je mogoče doseči tudi s pogosto rabo zloženk. Novi samostalniki so pogosto rabljeni kot strokovni izrazi (v strokovnem jeziku je že zaradi značilne skladnje veliko samostalnikov), ali pa so v publicističnih besedilih zapisani namenoma, in sicer tudi v primerih, ko bi bilo možno (in je tudi ustaljeno) glagolsko izražanje. Pisci jih tvorijo in rabijo zato, ker želijo izboljšati okoliščine sporočanja in si pridobiti naslovnikovo zanimanje. 2. Približno polovica opazovanih neologizmov (43%) so prevzete besede, ki so večinoma rabljene zato, ker so v primerjavi z obstoječimi ustreznicami pomensko močnejše ali natančnejšeizkazujejo lahko prestižnost, ali pa so jezikovno gospodarnejše. Prevladuje prevzemanje iz angleščine oz. ameriške angleščine. Prevzeti neologizmi so različno prilagojeni nemškemu jeziku, in sicer še najbolj oblikoslovno, saj večinoma pridobijo slovnične kategorije "novega" jezika, kot besedotvorne prvine pa so udeležene v besedotvornih postopkih. 3. V publicističnem jeziku neologizmi podpirajo predvsem dve osnovni nalogi publicističnih besedil: informativno in apelativno, ki pa ju ni mogoče popolnoma ločevati, saj se prepletata. Enako velja za neologizme - njihove funkcije v besedilu je potrebno ugotavljati celostno, in sicer tako, da upoštevamo tudi značilnosti vsakokratne besedilne vrste. V besedilih, ki predvsem obveščajo, neologizmi sporočajo dejstva in dogodkev besedilih s prevladujočo apelativno funkcijo pa poleg svojega referenčnega pomena izražajo se piščeva osebna mnenja in stališča, njegove pozitivne in negativne ocene, krepijo pomen in poudarjajo enkratnost označenega. Pogosto so rabljeni tudi zato, da pri naslovniku vzbudijo zanimanje in tako povečujejo ekspresivno zaznamovanost besedila