11 research outputs found

    Utemeljitev dualnega modela za preučevanje legitimnosti v zaporskem okolju

    Get PDF
    Purpose: The aim of this paper is to present a new theoretical approach for studying legitimacy in the prison environment, which we call the dual model of legitimacy in prisons. Design/Methods/Approach: Based on a literature review on legitimacy and self-legitimacy in the prison environment, we were able to form a new approach to studying legitimacy. Findings: Results of previous studies have shown that legitimacy is based on a constant dialogue between power holders and recipients. We argue that both groups (prisoners and prison staff) in prison should be studied simultaneously because legitimacy, which is based on the interpersonal relations formed between prisoners and prison staff, is not a fixed phenomenon. Given the changing nature of relations in prison, we can assume that perceptions of legitimacy and self-legitimacy are changing all the time. Research Limitations / Implications: The large number of factors included in the model raises the issue of multicollinearity. Further, because we assumed that legitimacy in prison derives from interpersonal relations between prison staff and prisoners, which are changing all the time, we have to measure legitimacy and self-legitimacy simultaneously. However, due to the ever-changing relations in prisons, which are very specific, we can assume that repetition of research would give different results – the problem of reliability of the results. Originality/Value: The dual model of legitimacy in prisons not only combines two different approaches to studying legitimacy (prisoners’ perception of legitimacy and prison staff’ perception of self-legitimacy), but also represents the first step to a comprehensive approach to studying legitimacy in prisons, which still needs to be tested in practice.Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti nov teoretični pristop k raziskovanju legitimnosti v zaporskem okolju, ki smo ga poimenovali dualni model legitimnosti v zaporih. Metode: Na podlagi pregleda literature o legitimnosti in samozaznani legitimnosti v zaporu smo oblikovali nov pristop za raziskovanje legitimnosti v zaporskem okolju. Ugotovitve: Ugotovitve preteklih študij so pokazale, da legitimnost temelji na konstantnem dialogu med nosilci moči in prejemniki. Trdimo, da bi bilo treba obe skupini (obsojence in zaporsko osebje) v zaporu preučevati istočasno, saj legitimnost, ki temelji na medosebnih odnosih, ni nespremenljiv pojav. Predvidevamo, da se zaradi spreminjajoče se narave odnosov zaznave in samozaznave legitimnosti v zaporu konstantno spreminjajo. Omejitve/uporabnost raziskave Veliko število dejavnikov, vključenih v model, lahko vodi do problema multikolinearnosti. Legitimnost v zaporu temelji na odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci, ki niso določeni, zato moramo zaznave in samozaznave legitimnosti v zaporu meriti istočasno, saj se le te venomer spreminjajo. Nadalje domnevamo, da bi s ponovitvijo študije zaradi spreminjajočih se odnosov v zaporu prišli do drugačnih rezultatov – težava z zanesljivostjo rezultatov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Dualni model legitimnosti v zaporih ni le združitev dveh različnih pristopov preučevanja legitimnosti (zaznave legitimnosti obsojencev in samozaznave legitimnosti zaporskega osebja), temveč predstavlja tudi prvi korak k celovitejšemu pristopu preučevanja legitimnosti v zaporih. Naslednji korak je testiranje modela v praksi

    Zaupanje v policijo pri slovenskih študentih prava in varstvoslovja

    Get PDF
    Purpose: The purpose of this paper is to explore criminal justice students’ and law students’ trust in the police and factors related to trusting the police. Design/Methods/Approach: The data were collected using a web-survey on a convenient sample of law students and criminal justice and security students. The data were analysed by descriptive and multivariate statistical methods. Findings: The findings imply that variables procedural justice, police effectiveness, police authority and legal cynicism have impact on trust in police. Furthermore, regression analysis shows that for law students the variables police authority, procedural justice, police effectiveness, distributive justice, deterrence and legal cynicism significantly predict trust in police. Regression analysis for criminal justice students implies that variables police authority, police effectiveness, and procedural justice significantly predict trust in police. Results of discriminant analysis imply that law students more positively respond on variables about life goals and moral credibility. Mean values of the variables police authority, trust in police, legal cynicism, and procedural justice by criminal justice students are higher than those by law students. Research Limitations / Implications: Due to the convenience sample (law students and criminal justice and security students), the results are not generalizable, but the results do provide insights into trust in the Slovenian police of potential future professionals in (criminal) justice system. Practical Implications: The results imply that the police should put more efforts in their relationship with students, especially in the fields of police authority, procedural justice, police effectiveness, distributive justice, deterrence and legal cynicism to improve the level of police justice and law students’ trust in the police. Originality/Value: The article presents the foundation for further research on student’s perception of trust in the police in Slovenia and includes several suggestions on how to improve their trust in police.Namen prispevka: Namen prispevka je raziskati zaupanje študentov varstvoslovja in prava v policijo in s tem povezane dejavnike. Metode: Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete na priložnostnem vzorcu študentov prava in varstvoslovja. Podatke smo analizirali z uporabo opisnih in multivariatnih statističnih metod. Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da spremenljivke postopkovna pravičnost, učinkovitost policije, avtoriteta policije in pravni cinizem vplivajo na zaupanje v policijo. Poleg tega regresijska analiza kaže, da so pri študentih prava spremenljivke avtoriteta policije, postopkovna pravičnost, učinkovitost policije, distributivna pravičnost, odvračanje in pravni cinizem pomembne za napovedovanje zaupanja v policijo, za študente varstvoslovja pa to velja za spremenljivke avtoriteta policije, učinkovitost policije in postopkovna pravičnost. Rezultati diskriminantne analize kažejo, da študenti prava bolj pozitivno ocenjujejo življenjske cilje in moralno kredibilnost. Pri spremenljivkah avtoriteta policije, zaupanje v policijo, pravni cinizem in postopkovna pravičnost so povprečne vrednosti pri študentih varstvoslovja višje kot pri študentih prava. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi priložnostnega vzorca (študenti prava in varstvoslovja) rezultatov ni mogoče posploševati, vendar ti kljub temu zagotavljajo vpogled v zaupanje do slovenske policije med potencialnimi bodočimi strokovnjaki (kazensko)pravnega sistema. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz študije ugotavljamo, da bi bilo treba povečati avtoriteto policije, postopkovno pravičnost, učinkovitost, distributivno pravičnost policije, zastraševalni učinek kazenskih sankcij in zmanjšati pravni cinizem. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje dojemanja zaupanja v policijo pri študentih v Sloveniji in vključuje predloge, kako povečati zaupanje študentov v policijo

    Professionalization of the Penological Profession in Slovenia

    Get PDF
    Namen prispevka:V prispevku se osredotočamo na razvoj in profesionalizacijo penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji. Predstavljene so glavne značilnosti posameznih obdobij penološke profesije glede na kriterije profesionalizacije.Metode:Za namen prispevka smo opravili pregled razvoja penološke stroke, raziskav in sprememb zakonodaje, ki kažejo na različne usmeritve profesionalizacije dela v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu.Ugotovitve:Proces profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji lahko razdelimo na tri obdobja. Za prvo obdobje, ki je trajalo do 1968, je bil značilen močan vojaški in miličniški vpliv, ki se je odražal v avtoritarnosti in rigidnih odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. V drugem obdobju, ki je trajalo do 1991, se usmeritev izvrševanja kazenskih sankcij prenese z varnostne komponente na tretma obsojencev. Zadnje obdobje profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja se je začelo po osamosvojitvi Republike Slovenije 1991, ko se je pozornost slovenske penologije usmerila v skrb za varstvo pravic obsojencev in njihovo obravnavanje v skladu z evropskimi standardi.Omejitve/uporabnost raziskave:Omejen dostop do neobjavljenih strokovnih besedil, ki onemogoča poglobljeno predstavitev posameznega obdobja profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja, predstavlja glavno omejitev študije. Zaradi prenehanja izdajanja Penološkega biltena na začetku devetdesetih so bili na voljo predvsem viri s področja raziskovalnega dela in letna poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Praktična uporabnost:Ugotovitve prispevka predstavljajo nekaj vidikov procesa profesionalizacije slovenske penološke stroke in zaporskega osebja ter poudarjajo prednosti in izzive v razvoju profesionalizacije, ki bi jih bilo treba upoštevati v nadaljnjem procesu profesionalizacije.Izvirnost/pomembnost prispevka:Prispevek predstavlja sistematični pregled profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji od sredine petdesetih let 20. stoletja do današnjih dni.Purpose:The paper focuses on the study of professionalization of penological profession and the prison staff in Slovenia. The main characteristics of an individual period of the penological profession according to the criteria of professionalization are presented.Design/Methods/Approach:For the purposes of the paper, a review of the development of the penological profession, research and changes in the legislation that indicate various directions of professionalization of work in Slovenian prisons and correctional home was conducted.Findings:The process of professionalization of the penological profession and prison staff in Slovenia can be divided into three periods. The first period, which lasted until 1968, was characterized by a strong military and militant influence that was reflected in authoritarianism and rigid relations between prison workers and prisoners. In the second period, which lasted until 1991, the focus on enforcement of criminal sanctions, shifted from security to treatment of prisoners. The last period of the professionalization of penological profession and prison staff began after the independence of the Republic of Slovenia in 1991, when the focus of Slovenian penology was directed towards the protection of rights of prisoners and their treatment in accordance with existing European standards.Research Limitations/Implications:An in-depth presentation of each period of the professionalization of penological profession and prison staff was not possible due to the limited access to unpublished relevant literature. This presents the main limitation of the study. Due to the cessation of the publication of the Penological bulletin in the early 1990s, studies and annual reports of the Prison administration, present the main available sources. Practical Implications:The findings of the paper show certain aspects of the process of professionalization of Slovenian penological profession and prison staff and highlight the strengths and challenges in the process of professionalization, which should be taken into account in the further process of professionalization. Originality/Value:The paper presents a systematic review of the professionalization of penological profession and prison staff in Slovenia from the mid-1950s to the present

    A Comparative Perspective of Imprisonment Trends in Slovenia and Europe from 2005 to 2014

    Get PDF
    This paper analyses trends in imprisonment in Slovenia from 2005 to 2014, and compares them with the ones observed in the rest of Europe. Data were taken from the Council of Europe Annual Penal Statistics – SPACE I. The primary results show that Slovenia increased its prison population by 30% during the period under study and, after 2011, the prison population of Slovenia was increasing, while in the rest of Europe, it was decreasing. Nevertheless, Slovenia still has one of the lowest prison population rates in Europe, which can be explained mainly by the fact that the average length of imprisonment is lower in Slovenia than in the rest of Europe. The paper also analyses the evolution of the structure of the Slovenian prison population in terms of gender, nationality, and type of offence for which prisoners are convicted. Furthermore, it discusses the influence of legislative changes, the creation of new places for prisoners, and crime trends on the prison population rate

    rimerjava samozaznave legitimnosti zaporskega osebja in zaznave obsojencev o legitimnosti zaporskega osebja

    Get PDF
    Currently, many discussions are held around the world regarding legitimacy of criminal justice systems. The dual nature of legitimacy in prison consists of prisoner’s perceptions of legitimacy and self-legitimacy of the prison staff. Legitimacy of prison staff is defined as the ability of prison workers to implement their authority in an honest, lawful and just manner, while prisoners acknowledge their status as eligible power-holders who deserve to be obeyed and to comply with their decision. Self-legitimacy of the prison staff is defined as the belief of prison workers that their position in prison and the power entrusted to them is in accordance with fundamental moral norms of the society and a sense of self-confidence, in terms of awareness of their abilities to perform tasks within the prison environment. In this dissertation, answers to two fundamental questions were sought: 1) Which factors influence prisoner’s perceptions of legitimacy of the prison staff in Slovenian prisons? and 2) Which factors influence self-legitimacy of the prison staff in Slovenian prisons? Mixed methods of qualitative and quantitative research were used in order to improve the validity and the reliability of results, which are based on more solid evidence obtained by reducing disparities between the collected data and the findings. Results revealed that prisoner’s perceptions of legitimacy is influenced by: 1) distributive justice, 2) obligation to obey, 3) relations with prisoners, 4) relations with the prison staff, 5) procedural justice, 6) age, 7) effectiveness of the prison staff, 8) the prison regime, and 9) trust in authority. Moreover, prisoner’s perceptions of legitimacy of the prison staff in more liberal regimes was more positive. Results revealed that prison staff’s perceptions of self-legitimacy is influenced by: 1) education, 2) relations with colleagues, 3) relations with prisoners, 4) supervisors’ procedural justice, 5) age, 6) subculture of the prison staff, 7) satisfaction with salary, and 8) audience (prisoners) legitimacy. Contrary to expectations, self-legitimacy of the prison staff has a positive impact on the willingness of prison workers to use force against prisoners. These findings confirmed the theoretical assumption in the dual model of legitimacy of linking the role of relations between prisoners and prison workers in Slovenian prisons, and enabled the formulation of suggestions for improvement of the current situation in the field of legitimacy in Slovenian prisons.V svetu trenutno potekajo številne razprave o legitimnosti kazenskopravnih sistemov. Dualna narava legitimnosti v zaporu sestoji iz zaznav zapornikov o legitimnosti zaporskega osebja in samozaznave legitimnosti zaporskega osebja. Legitimnost zaporskega osebja je opredeljena kot sposobnost zaporskih delavcev, da izvršujejo lastno avtoriteto pošteno, zakonito in pravično ob hkratnem priznavanju zapornikov njihovega statusa nosilcev moči, ki so se mu dolžni podrediti in sprejeti njihove odločitve. Samozaznava legitimnosti zaporskega osebja je opredeljena kot prepričanje zaporskih delavcev, da sta njihov položaj v zaporu in zaupana pooblastila v skladu s temeljnimi moralnimi normami družbe in občutkom samozavesti v smislu zavedanja lastnih sposobnosti za izvajanje delovnih nalog v zaporskem okolju. V doktorski disertaciji smo iskali odgovore na dve temeljni vprašanji: 1) Kateri dejavniki vplivajo na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja pri obsojencih v slovenskih zaporih? in 2) Kateri dejavniki vplivajo na samozaznavo legitimnost zaporskega osebja v slovenskih zaporih? Uporaba mešanih metod kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je pripomogla k izboljšanju veljavnosti in zanesljivosti rezultatov na podlagi trdnejših dokazov, pridobljenih z zmanjševanjem razlik med zbranimi podatki in ugotovitvami. Rezultati so razkrili, da na zaznavo legitimnosti pri zapornikih vplivajo: 1) distributivna pravičnost, 2) dolžnost se podrediti, 3) odnosi z zaporniki, 4) odnosi z zaporskim osebjem, 5) postopkovna pravičnost, 6) starost, 7) učinkovitost zaporskega osebja, 8) zaporniški režim in 9) zaupanje v avtoriteto. Zaporniki v bolj odprtih zaporskih režimih so pozitivneje zaznavali legitimnost zaporskega osebja. Nadalje so rezultati pokazali, da na samozaznavo legitimnost zaporskega osebja vplivajo: 1) izobrazba, 2) odnosi s sodelavci, 3) odnosi z zaporniki, 4) postopkovna pravičnost nadrejenih, 5) starost, 6) subkultura zaporskega osebja, 7) zadovoljstvo s plačilom in 8) zaznava legitimnosti pri zapornikih. V nasprotju s pričakovanji je samozaznava legitimnosti zaporskega osebja pozitivno vplivala na njihovo pripravljenost uporabe sile nad obsojenci. Ugotovitve so potrdile teoretične predpostavke v dualnem modelu legitimnosti o povezovalni vlogi odnosov med zaporniki in zaporskimi delavci v slovenskih zaporih. Hkrati so omogočile oblikovanje predlogov za izboljšave trenutne situacije na področju legitimnosti v slovenskih zaporih

    Kartiranje varnostnih pojavov in proučevanje strahu pred kriminaliteto v Občini Trbovlje : magistrsko delo

    Get PDF
    Namen magistrskega dela je bil analizirati in prikazati porazdelitev kriminalitete v Občini Trbovlje za obdobje 2008-2012 z uporabo geografskih informacijskih sistemov. Nadalje smo poskusili dokazati povezavo med stopnjo kriminalitete in stopnjo strahu pred kriminaliteto v krajevnih skupnostih Občine Trbovlje. Pregled literature in preteklih raziskav je pokazal na neraziskanost področja kartiranja strahu pred kriminaliteto. Analiza je bila izvedena z uporabo uradne policijske in geolokacijske statistike kaznivih dejanj. Za razlago temeljnih pojmov in pregled preteklih študij je bila uporabljena deskriptivna metoda. Glavnino magistrskega dela je zaznamovala študija primera Občine Trbovlje. Analize so za proučevano občino izpostavile pet kriminalnih žarišč. Premoženjska kriminaliteta je bila identificirana kot najpogostejša oblika kriminalitete. Povezava med stopnjo kriminalitete in stopnjo strahu pred kriminaliteto v krajevnih skupnostih Občine Trbovlje je bila dokazana, saj krajevne skupnosti z visoko stopnjo kriminalitete hkrati beležijo visoko stopnjo strahu pred njo. Omejitve raziskave so bile na nivoju krajevnih skupnosti Občine Trbovlje, saj bi bilo treba za poglobljeno raziskovanje izvesti analize na nivoju posameznih četrti. Izvirnost študije se kaže v prvem poskusu kartiranja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji.The purpose of the master thesis was to analyze and display the distribution of crime in the period 2008-2012 in the municipality Trbovlje using Geographic information systems. Furthermore, we tried to demonstrate the link between the crime rate and the level of fear of crime in local communities of the municipality Trbovlje. Review of the literature and previous research has shown the unexplored areas of mapping the fear of crime. The analysis was conducted using official police statistics and geolocations of recorded crime. Descriptive method has been used for an explanation of basic concepts and review of previous studies. Case study in the municipality Trbovlje was representing the main part of master\u27s thesis. The analyzes pointed out five criminal hotspots in the municipality Trbovlje. Property crime has been identified as the most common form of crime. The link between the crime rate and the level of fear of crime in local communities of municipality Trbovlje was established. Local communities with a high crime rate were consequently recording a high level of fear of crime. Limitations can be seen in the implementation of research at the level of local communities of municipality Trbovlje. For the in-depth research is needed to carry out the analysis at the level of individual neighborhoods. The originality of the study can be seen in the first attempt mapping of fear of crime in Slovenia

    Penal Policy in the Former Yugoslav Republics

    No full text
    Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti nekatere dejavnike, ki vplivajo na kaznovalno politiko v nekdanjih jugoslovanskih republikah ter izpostaviti podobnosti in razlike med preučevanimi državami. Stopnja zaprtih oseb je bila izbrana kot glavni indikator kaznovalne politike, saj najbolje odraža kaznovalno naravnanost. Metode: V študiji smo analizirali podatke o kriminaliteti, obsodbah, zaporskih populacijah in ravni demokracije v nekdanjih jugoslovanskih republikah za obdobje 1995–2019. Uporabljene so bile naslednje statistične metode: bivariatna analiza ter regresijske in diskriminantne analize. Ugotovitve: Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da se s stopnjo zaprtih oseb v nekdanjih jugoslovanskih republikah povezujejo naslednje spremenljivke: stopnja sprejema, stopnja zaprtih tujcev, stopnja kriminalitete, stopnja obsojenih oseb in časovna komponenta. Rezultati diskriminantne analize so izpostavili statistično pomembne razlike med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami na področju stopenj zaprtih oseb, sprejema obsojencev, zaprtih tujcev, kriminalitete in obsojenih oseb. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejitve študije so vidne v pomanjkanju relevantnih statističnih podatkov, ki so onemogočili izvedbo statističnih analiz pred letom 1995 in povzročile izločitev Bosne in Hercegovine in Črne gore iz statističnih analiz. Zaradi pomanjkanja podatkov v analize nismo vključili dejavnikov, ki se tradicionalno povezujejo s kaznovalno politiko držav in se nanašajo na človekove pravice, medijsko svobodo, zaupanje v pravosodni sistem, ekonomske razlike ipd. Ugotovitve prve študije o primerjavi kaznovalnih politik v nekdanjih jugoslovanskih državah, ki je temeljila na statistični analizi podatkov o kriminaliteti, obsodbah in zaporskih populacijah, so uporabne za kriminologe in penologe, ki se ukvarjajo s primerjalno penologijo in preučevanjem kaznovalnih politik, ter praktike v kazenskem pravosodju držav, vključenih v študijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja prvo primerjalno študijo med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, kjer so bili s statističnimi metodami analizirani nekateri dejavniki kaznovalne politike

    Professional Competences and Personal Characteristics of Specialised Staff in Slovenian Prisons

    Get PDF
    Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti osebnostne značilnosti in specialna strokovna znanja strokovnih delavcev, ki so po mnenju zaposlenih strokovnih delavcev v slovenskih zaporih pomembna pri delu z obsojenci. Metode: Za potrebe študije, ki je potekala od aprila do maja 2017, je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil v obliki spletne ankete posredovan 97 strokovnim delavcem v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu. Statistične analize so bile izvedene s programskim orodjem SPSS. Ugotovitve: Strokovni delavci so kot najpomembnejše osebnostne lastnosti pri svojem delu navedli odločnost, empatijo, komunikativnost, zanesljivost in strpnost. Večina je kot najpomembnejša strokovna znanja izpostavila komunikacijo s težavnimi strankami, reševanje konfliktnih situacij, osnovno znanje psihologije, poznavanje zakonodaje in vodenje svetovalnih razgovorov. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev študije predstavlja velikost in struktura vzorca, ki onemogoča posploševanje rezultatov na vse skupine strokovnih delavcev. Hkrati obstaja možnost, da so strokovni delavci, ki so sodelovali v študiji, podali socialno zaželene odgovore zaradi strahu pred razkritjem odgovorov oziroma njihove identitete in morebitnih sankcij, ki bi sledile. Praktična uporabnost: Ugotovitve predstavljajo izhodišče za nadaljnjo razpravo, morebitne spremembe usposabljanja strokovnih delavcev in pomoč vodstvu zaporov pri iskanju bodočih kadrov za strokovno delo z obsojenci. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja prvo strokovno študijo o osebnostnih značilnostih in specialnih strokovnih znanjih strokovnih delavcev v slovenskem zaporskem sistemu.Purpose: The purpose of the paper is to present personal characteristics and special professional skills of specialised staff, which according to the specialised workers in Slovenian prisons, are important for working with prisoners. Design/Methods/Approach: The study took place from April to May 2017. A questionnaire was sent, in the form of an online survey, to 97 specialised workers in Slovenian prisons and a correctional home. Statistical analyses were conducted using the programme tool SPSS. Findings: Specialised workers stated that determination, empathy, communicativeness, reliability, and tolerance are the most important personal characteristics in their work. Majority of them highlighted communication with difficult clients, ability of conflict resolution, basic psychological knowledge, knowledge of the legislation and conducting consultative interviews, as the most important professional competences. Research Limitations / Implications: The main limitation of the study is seen in the size and structure of the sample, which prevents the generalization of results to all groups of specialised staff. Furthermore, there is a possibility that specialised workers, who participated in the study, gave socially desirable answers due to their fear of disclosure and possible subsequent sanctions. Practical Implications: Findings present the basis for further discussion, possible changes in the training of the specialised staff and assistance to the prison management in the future search of prospective personnel who would conduct professional treatment of prisoners. Originality/Value: The paper presents the first study on personal characteristics and special professional skills of specialised staff in the Slovenian prison system

    Work, Inclusion and Training of Prisoners in Dob prison

    Get PDF
    Namen prispevka: V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov. Metode: Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov. Ugotovitve: Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence. Praktična uporabnost: Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.Purpose: In the paper, we emphasise the importance of work in prison, as an element of rehabilitation of prisoners. Furthermore, we highlight various ways of cooperation between prisoners and local communities, and possibilities for implementation of various types of work for prisoners (in the direction of self-sufficiency of Slovenian prisons), which would have a positive impact on employability of prisoners. Moreover, we present a vision of the prison staff in Dob prison for implementing a dog training programme. Methods: Based on a review of good practices of implementation of prisoners’ work in Dob prison and personal experience of the first three authors of the paper in the field of work with prisoners, we have highlighted various forms of cooperation of prisoners with local community and different types of work for prisoners, including a dog training programme. Findings: We discover that our recommendations for improvements in the field of prisoners’ work had already been implemented in Dob prison in the past, but were later deprecated. Furthermore, we assume that the main reasons for non-implementation of improvements that would increase employment opportunities for prisoners are of an organisational and financial nature, as we discover that legal basis and institutional support are present. Prisoners are expressing desire to work, as it eases them the consequences of monotonous life in prison, represents them a source of income and helps them obtaining benefits. Moreover, we found that the introduction of new programs (food self-sufficiency and dog training) would improve staff competences and create new jobs for prisoners. Practical Implications: Our findings present practical solutions for improvement of the employment situation of prisoners in Dob prison Originality: In the paper, we focus on the introduction of changes in the field of prisoners’ work in Dob prison. Moreover, the paper presents a starting point for further exploration of employment possibilities for prisoners in other Slovenian prisons
    corecore