Besedilna vrsta kot entiteta naravnega jezikoslovja

Die in den Textsorten Talkshow und gesprochenes Gegenwartsdeutsch vorgenommene empirische Auswertung der Kollokationstendenzen der beobachteten pragmatischen Parameter (Länge der Replik, Länge einzelner Sätze, Komplexität der Konjunktionen, Komplexit der Kasus- und Tempusformen, Substantiv gegenüber Proform, Abgeschlossenheit gegenüber Nichtabgeschlossenheit von Sätzen, Realis/Irrealis) wurde als Methode zur Festlegung von Texttypen- bzw. Textsortenabgrenzungen vorgeschlagen. Die Textsorte wurde auch als eines der wesentlichen natürlichkeitstheoretischen Entitäten eingestuft, da sich die festgestellten Markiertheitsunterschiede verschiedener Kategorien auf dem grammatischen Mikroniveau in eindeutiger Abhängigkeit zum Wechsel der Textsorte bewegen. Die aufgestellte Arbeitshypothese wurde zu 100% bestätigt. Auch in den vorangegangenen Untersuchungen zu den Distributionsmodalitäten der Tempora im Deutschen zeichneten sich ähnliche Präferenzen ab. Im Wesentlichen zeigt sich die auf die textsortensensibilität bezogene natürlich Eigenschaft der grammatischen Kategorien in der Realisierung des Grundsatzes: in einer für eine gewisse Konstruktion natürlicheren textuellen Umwelt wird diese von weniger markierten grammatischen Parametern begleitet, als dies in einer für sie weniger natürlichen Textsorte der Fall ist.Članek prikazuje empirično raziskavo teženj sopojavljanja opazovanih pragmatičnih parametrov (dolžina replike, dolžina posameznih stavkov, zapletenost veznikov, zapletenost sklonov in glagolskih oblik, samostalnik nasproti za-obliki, zaključenost nasproti nezaključenosti stavkov, realis/irrealis) kot učinkovito metodo za opredeljevanje besedilnih vrst. Besedilna vrsta je opredeljena kot ena temeljnih vrednosti TEORIJE NARAVNOSTI. Ta postulat utemeljuje dejstvo, da so se ugotovljene stopnje zaznamovanosti kategorij na slovničnem mikronivoju gibale v jasno izpričani odvisnosti od besedilne vrste. Postavljena delovna domneva je bila 100%-no potrjena. Podobne preference so pokazale tudi raziskave distribucijskih teženj glagolskih časov v nemščini. Naravno lastnost slovničnih kategorij, ki jo odraža sprememba besedilne vrste, lahko v njenih temeljnih obrisih strnemo takole: v besedilnem svetu, ki je za neko zgradbo najnaravnejši, spremljajo zgradbo manj zaznamovani slovnični parametri kot v besedilni vrsti, ki je zanjo manj naravna

Translate als kognitive Entitäten oder die Natürlichkeitstheorie im Kontext der sprachlichen und psychosozialen Paradigmata der mehrsprachlichen Kommunikation

Jahrtausende alt ist das Gefiihl bzw. - gepaart mit Überlegungen und Reflexionen die spatere Überzeugung von Philosophen, Literaten und Denkern, dass der ins Wort gefasste Gedanke den Gedanken selbst beeinflusst, värandert, ihm zu einer neuen, wenn auch vergleichbaren Existenz verhilft, aber dennoch den intendierten Sinn in entsprechender Kombination mit alien möglichen - auch nichtsprachlichen - Faktoren zu vermitteln und an Menschen zu transportieren vermag, die uns schon dadurch mehr oder weniger nahe stehen, dass sie die natürliche, soziale und kulturelle Umwelt mit uns teilen, aber unter gewissen Voraussetzungen auch an jene, die anderen Kulturkreisen, Religionen, ja Welten (und sei es nur im Sinne von Generationen) angehören

Porazdelitev glagolskih časov glede na besedilo

Aus dem Buch die Verbalkategorien des Deutschen von Elisabeth Leiss, welches immer wieder zu Reflexionen und Konfrontationen anregt, führe ich als Auftakt und Leitgedanken, auf den ich noch des öfteren zurückgreifen werde, den folgenden Satz an: "Die Zeit verstehen heisst also, durch geistige Beweglichkeit das Räumliche überwinden."V članku se soočajo teza E. Leiss (1992:226) o tročlenskosti časovnega sistema V nemščini in postulati slovenskega modela naravnostne skladnje, po katerem se uveljavlja skladenjsko spreminjanje bodisi okrepljenih bodisi ošibljenih konstrukcij. Obe možnosti razvoja potekata po pravilih na specifičen način. Tematsko težišče je osredotočeno na medkategorialne afinitete kot tudi na pomen ko- in konteksta, specifičnega za besedilno vrsto, in drugih diskurzivnih elementov za oblikovanje semantičnih vlog. Vrednotenje postulatov je potekalo na jezikovnem materialu, ki med sabo sooča besedilne vrste moderni nemški govorni jezik (TALKSHOWS) in nemškogovoreče literarno ustvarjanje (romani) preko kategorije časa (analitični futur – prezent z ozirom na prihodnost, preterit - perfekt "haben")

Textspezifische Distribution der Verbaltempora

Aus dem Buch die Verbalkategorien des Deutschen von Elisabeth Leiss, welches immer wieder zu Reflexionen und Konfrontationen anregt, führe ich als Auftakt und Leitgedanken, auf den ich noch des öfteren zurückgreifen werde, den folgenden Satz an: "Die Zeit verstehen heisst also, durch geistige Beweglichkeit das Räumliche überwinden.

Entiteta informacija v polju napetosti med besedo in besedilom

Dass die Information eine selbstständige Elementarform ist, die jegliche Lebensformen bedingt, ist eine der zentralen Aussagen zum Thema Information, die vom Bereich der Quantenphysik und der ihr nahestehenden Naturwissenschaften zur Forschung nach weiteren Erkenntnissen zur Verfügung gestellt wurde. Die Quantenphysik stellt neues Wissen bereit, wonach die Informationsübertragung bislang ungeahnte Geschwindigkeiten überwinden kann, was die Verschiebung von lokalem zu globalem Handeln auch auf dem Bereich der Forschung ermöglichte. Diese naturwissenschaftlichen Erkenntnisse werden im gegenwärtigen Beitrag mit der kommunikativen Effizienz von versprachlichten Informationen in Verbindung gebracht. Informationen existieren auf allen Ebenen (vom Universum bis zu den kleinsten Zellteichen). Beobachtet von der Warte ihrer sprachlichen Existenz aus, zeigen sich sowohl universelle, gleichzeitig aber auch prototypische, sprach- und kultureigene bis hin zu fachbezogenen und der Erfahrungswelt eines jeden Individuums entspringenden System-Eigenschaften. Im Wesentlichen unterliegt das natürliche System Sprache ähnlichen Ordnungs- und Funktionsmechanismen wie andere lebende Systeme. Ein zweckdienlicher Informationsaustausch unterliegt demnach zahlreichen Bedingungen und Einflüssen, die vom sprachlichen System als solchem ausgehen (z. B. Grammatik, Semiotik, Semantik, Pragmatik usw.), um sich mit möglichst vielen Informationsquellen aus der Innen- und der Außenwelt der Kommunikatoren zu einer sinnvollen Gesamtheit zusammenzuschließen. Informationen sind nur in ihren sozialen und natürlichen Umwelten für Kommunikationsteilnehmer sinnvoll einsetzbar. Der Beschaffenheit dieser Prozesse wird im vorliegenden Aufsatz mit Berücksichtigung unterschiedlicher Arten des Informationsaustausches (fachsprachliche, literarische, inter- und transkulturelle Kontexte) nachgegangen.Information is in itself an elementary form, which affects all aspects of life; this paper seeks to shed light on how the insights of quantum-physics and other related natural sciences can help us deepen our understanding of information. Quantum physics has given us an insight into the unimaginable speed of information transfer. New scientific achievements involving a shift from local to global thinking and researching was made possible, which effects also the quality of studies of language-coded information. The latter exists on all levels and spheres (from space to the smallest cell particles).If the latter is observed from the point of view of language, a universal but at the same time also prototypical and idiosyncratically originated system properties are the basic sources of meaning and sense, transported by language. Cultural experience, business and other professional activities and meanings are constituents of communicative situations of various text types as well.Language is basically a natural system and as such based on similar functional mechanisms as other living systems. A goal-oriented information exchange depends on numerous conditions and influences of the language system as such (e.g. grammar, semiotics, semantics, pragmatics etc.) in order to connect itself with as many information sources as possible from the inner- and outer world of communicators to create a reasonable entirety.Information can provide communicative meaning, only if it is used in social and natural environments. The nature of these processes is presented in this paper with regard to different kinds of information exchange.Informacija je samostojna elementarna entiteta, ki pogojuje vse oblike življenja, kar je tudi eno od osnovnih izhodišč obravnave pojma informacija. Opredelitev v članku je prevzeta iz področij kvantne fizike in njej sorodnih naravoslovnih ved in ponuja nove možnosti raziskovanja tega pojava, ki ga pričujoči prispevek poveže s komunikacijskim učinkom ubesedenih informacij. Spoznanja kvantne fizike prinašajo nova spoznanja o doslej neslutenih hitrostih prenašanja informacij, tudi na najdaljše razdalje, kar je omogočilo premik od lokalnih h globalnim raziskavam. Informacije namreč obstajajo na vseh nivojih (od vesolja do najmanjših delčkov celice).Kadar obravnavamo informacije z vidika njihove jezikovne pojavnosti, opažamo univerzalne, hkrati pa tudi prototipične ter jezikovno- in kulturno izzvane sistemske lastnosti, ki segajo vse do izkustvenih svetov različnih strokovnih področij. V svojem bistvu podlega naravni sistem jezik primerljivim urejevalnim mehanizmom, kot to velja za druge žive sisteme. Smiselna in ciljno usmerjena izmenjava informacij je odvisna od številnih pogojev in vplivov, ki izvirajo iz jezikovnega sistema (npr. slovnica, semiotika, semantika, pragmatika itd.), da bi se slednji povezal s kar največjim številom informacijskih virov iz zunanjega in notranjega sveta udeležencev komunikacije in na ta način tvoril smiselno celoto

Translati kot spoznavne entitete ali teorija naravnosti v kontekstu jezikovnih in psihosocialnih paradigem večjezikovnega sporazumevanja

Jahrtausende alt ist das Gefiihl bzw. - gepaart mit Überlegungen und Reflexionen die spatere Überzeugung von Philosophen, Literaten und Denkern, dass der ins Wort gefasste Gedanke den Gedanken selbst beeinflusst, värandert, ihm zu einer neuen, wenn auch vergleichbaren Existenz verhilft, aber dennoch den intendierten Sinn in entsprechender Kombination mit alien möglichen - auch nichtsprachlichen - Faktoren zu vermitteln und an Menschen zu transportieren vermag, die uns schon dadurch mehr oder weniger nahe stehen, dass sie die natürliche, soziale und kulturelle Umwelt mit uns teilen, aber unter gewissen Voraussetzungen auch an jene, die anderen Kulturkreisen, Religionen, ja Welten (und sei es nur im Sinne von Generationen) angehören.Osrednja tema prispevka so naravni sistemi oz. teorija o kognitivnem sistemu (njegove komponente, dinamika), kot jo predlagajo sodobne spoznavne teorije (Langacker, 1999, Rickheit-Strohner 1993 in drugi). Teorija o ustroju in aktivnosti spoznavnega sistema pri človeku je uporabljena kot temelj za preverjanje skupnih (naravnih) lastnosti, ki si jih slednji deli še z drugimi naravnimi sistemi, zlasti z jezikom, ki je v prispevku obravnavan v posebnih okoliščinah medkulturnega sporazumevanja (prevajanje/tolmačenje slo-ne). Prikazan je tudi proces konfrontacije dveh teoretskih pristopov, ki najdeta skupno podmeno v opisovanju mehanizmov spoznavne (in/ali jezikovne) predelave informacij in kasnejšega ravnanja z njimi (sporočanje/sporazumevanje). Pri prvem gre za že omenjeno spoznavno teorijo, pri drugem pa za teorijo naravnosti, natančneje slovensko teorijo jezikovne naravnosti (STJN). Na mikrojezikovnem nivoju medjezikovne stičnosti (slo-nem prevodna besedila) je prikazano delovanje sistemske komponente uravnavanje, ki med drugim skrbi za to, da jezikovno univerzalni pojavi, kot so zaznamovanost (spoznavna in jezikovna) in pogostnost rabe delujejo sorazmerno neodvisno od značilnosti konkretnih sporočevalnih okoliščin (doživljajskega okvirja). V kontekstu medjezikovnega/medkulturnega pretoka jezikovnih informacij so seveda v ospredju še druge sistemske komponente, ki pa so se izkazale kot izjemno odvisne od širšega in ožjega doživljajskega okvirja (kulturemov, sporočevalnih modelov in konvencij, idr.)

Trpnik z Worden kot skladenjska okrepitev v nemščini

Zur Problematik des althochdeutschen und mittelhochdeutschen Passivs* Auf der frühesten Entwicklungsstufe, welche durch schriftliche Überlieferung belegt werden kann, d.h. in der althochdeutschen Zeit (Ahd.), wurde das Passiv mit Hilfsverben "sein" (ahd. uuesan/wesan) oder "werden", (ahd. uuerdhan/werdan) und dem Partizip II gebildet. Als altere Variante gilt die wesan-Periphrasedas Hilfsverbum werdan aber hat sich etwas spater, jedoch noch in der vorliterarischen Periode, aus dem urspriinglichen Aspektsystem losgelöst, urn sich im System der Genera Verbi zu integrieren, und hat schon im Althochdeutschen als eines der Hilfsverben zur Bildung des Passivs Fuss gefasst. (Nach z. B. OEberg 1907, Valentin 1986).Osnovni namen naloge je bil opazovati skladenjske spremembe (sistemsko okrepitev) in njeno vedenje na začetni stopnji razvoja (vendar nismo opazovali samega nastanka skladenjske spremembe). Pri tem smo ugotavljali, ali okoliščine ustrezajo zakonitostim, po katerih naj bi se v jeziku uveljavljale okrepitve. Skladenjsko okrepitev smo opazovali pri nemškem trpniku z worden, ki kot opisna zgradba ustreza definiciji okrepitev. Analizirali smo "Simplicissimusa", avtorja Hansa Jacoba von Grimmelshausena (17. stoletje). Nemški trpnik z worden se je v obdelanem jezikovnem gradivu, za razliko od trpnika brez worden in tvornika, signifikantno pogosteje pojavljal v odvisnem stavku kot v glavnem, v neednini kot v ednini, v konjunktivu kot v indikativu, s "težkimi" glagoli kot z "lahkimi" in s predložnim osebkom kot brez le-tega. Pogostnost krepkejših oblik ni bila statistično signifikantna v netrdilni obliki stavka in predpretekliku, v manj okrepljene zgradbe pa se je pogostnost prevesila le v netretji osebi (tod ustrezna delovna na- poved ni bila potrjena). Analiza kaže, da se je trpnik z worden v 87,5 % pojavljal v zapletenem okolju in s "težko" glavno glagolsko obliko pogosteje kot v manj zapletenem, to pa je v skladu z zakonitostmi, ki naj bi urejevale uveljavljanje krepkejših zgradb. Rezultati, dobljeni pri obdelavi izbranega jezikovnega gradiva, so pokazali, da lahko teorijo o jezikovnih spremembah, ki se pojavljajo in uveljavljajo kot sistemske okrepitve in sistemske ošibitve, razširimo tudi na skladnjo. Veljavnost teorije pa bi bilo treba potrditi še z raziskavami nadaljnjih skladenjskih sprememb (krepkejših in šibkejših zgradb), po možnosti v različnih jezikih

Besedilna vrsta kot entiteta naravnega jezikoslovja

Die in den Textsorten Talkshow und gesprochenes Gegenwartsdeutsch vorgenommene empirische Auswertung der Kollokationstendenzen der beobachteten pragmatischen Parameter (Länge der Replik, Länge einzelner Sätze, Komplexität der Konjunktionen, Komplexit der Kasus- und Tempusformen, Substantiv gegenüber Proform, Abgeschlossenheit gegenüber Nichtabgeschlossenheit von Sätzen, Realis/Irrealis) wurde als Methode zur Festlegung von Texttypen- bzw. Textsortenabgrenzungen vorgeschlagen. Die Textsorte wurde auch als eines der wesentlichen natürlichkeitstheoretischen Entitäten eingestuft, da sich die festgestellten Markiertheitsunterschiede verschiedener Kategorien auf dem grammatischen Mikroniveau in eindeutiger Abhängigkeit zum Wechsel der Textsorte bewegen. Die aufgestellte Arbeitshypothese wurde zu 100% bestätigt. Auch in den vorangegangenen Untersuchungen zu den Distributionsmodalitäten der Tempora im Deutschen zeichneten sich ähnliche Präferenzen ab. Im Wesentlichen zeigt sich die auf die textsortensensibilität bezogene natürlich Eigenschaft der grammatischen Kategorien in der Realisierung des Grundsatzes: in einer für eine gewisse Konstruktion natürlicheren textuellen Umwelt wird diese von weniger markierten grammatischen Parametern begleitet, als dies in einer für sie weniger natürlichen Textsorte der Fall ist.Članek prikazuje empirično raziskavo teženj sopojavljanja opazovanih pragmatičnih parametrov (dolžina replike, dolžina posameznih stavkov, zapletenost veznikov, zapletenost sklonov in glagolskih oblik, samostalnik nasproti za-obliki, zaključenost nasproti nezaključenosti stavkov, realis/irrealis) kot učinkovito metodo za opredeljevanje besedilnih vrst. Besedilna vrsta je opredeljena kot ena temeljnih vrednosti TEORIJE NARAVNOSTI. Ta postulat utemeljuje dejstvo, da so se ugotovljene stopnje zaznamovanosti kategorij na slovničnem mikronivoju gibale v jasno izpričani odvisnosti od besedilne vrste. Postavljena delovna domneva je bila 100%-no potrjena. Podobne preference so pokazale tudi raziskave distribucijskih teženj glagolskih časov v nemščini. Naravno lastnost slovničnih kategorij, ki jo odraža sprememba besedilne vrste, lahko v njenih temeljnih obrisih strnemo takole: v besedilnem svetu, ki je za neko zgradbo najnaravnejši, spremljajo zgradbo manj zaznamovani slovnični parametri kot v besedilni vrsti, ki je zanjo manj naravn