Hrvaški novoštokavski ikavski in slovenski vzhodnodolenjski frazemi

The relatively rich set of phrasemes with the phraseological units gobec or gubica, (žvalje), usta and usta, jezik and jezik (jezičina) in Slovene Eastern Dolenjska and Croatian Neo-Štokavian Ikavian subdialects provides us with an incentive to enlarge the collection of dialectal phraseology. Although it is undoubtedly best that noting and recording be performed by a researcher and speaker of a dialect, this does mean that the period over which data is gathered is a protracted one. Satisfactory results can also be obtained in a much shorter time with the help of a prepared set of phrasemes (e.g. standard ones from the same or a foreign language) and by using the guided conversation method, whereby a researcher, by setting out the situation, encourages informants/dialect speakers to use and explain phrasemes. This, for example, was how phrasemes in the Eastern Dolenjska micor-dialect of Šentrupert were gathered. A comparison of Eastern Dolenjska and Neo-Štokavian Ikavian phrasemes with the units Eng. gob, Sln. gobec, Cro. gubac, gubica, NŠtok.-Ikav. only gubica and žvalje, Eng. mouth, Sln. usta, Cro. usta and Eng. tongue, Sln. jezik, Cro. jezik, jezičina has shown that in both dialects these units most frequently appear in the meaning a) ‘organ of speech’ (e.g. 1. biti sam gobec koga, 5. držati gobec, 7. imeti gobec čez koga, 10. zapreti/zamašiti gobec / začepit {lajavu} gubicu, začepit žvalje; 1. besede letijo iz ust komu, 2. biti polna usta hvale koga / falit na sva usta koga, 7. dreti se na vsa usta, 11. iti kaj od ust do ust / od usta do usta, 12. iti kaj težko od ust, 13. ne odpreti ust / ne otvorit/otvarat usta, 17. vzeti besedo iz ust, 19. zapreti usta / začepit usta, 20. zleteti iz ust/jezika komu, 22. imat usta ka škafet (= ladica), 23. iz tvojih usta u Božje uši!, 24. ne zatvarat usta, 26. prišlo je priko usta komu, 27. razglasit na sva usta, 28. usta ka u krave (meaning 1), 29. uzet/uzimat koga u usta, 30. veča su usta komu neg u krave (meaning 1); 1. besede vro z jezika komu, 2. biti (isto) na jeziku kar na srcu komu, 3. brusiti jezik, 4. {dati} jezik za zobe / jezik za zube!, 5. držati jezik za zobmi / držat jezik za zubin, 6. držati za jezik koga, 7. govoriti, kar si kdo ne zlomi jezik, 9. imeti dober jezik, 10. imeti dolg jezik / imat dugačak (dug) jezik/imat {dugu} jezičinu, 11. imeti grd jezik, 12. imeti jezik, 13. imeti jezik do tal / imat jezik do poda, 14. imeti jezik kot kača / imat zmijski jezik, 15. imeti jezik kot krava rep / imat jezik ka krava rep/imat jezičinu ka krava rep, 16. imeti jezik, da bi ga lahko ovil okrog drevesa, 17. imeti na jeziku kaj, 18. imeti na koncu jezika kaj / navr jezika je komu {što}, 19. imeti strupen/oster/špičast jezik / imat jezik ka britvu, 20. iti/lavfati jezik kot namazan komu, 21. izgubiti jezik / šutit ka da je bez jezika, 23. ne imeti priraščenega jezika, 24. nositi po jeziku koga, 25. opletati z jezikom / perhaps lamatat jezikon/mlatit jezičinom, 26. otresati jezik, 29. razvezati jezik komu / ? potegnit/potezat (povuč/vuč) za jezik koga, 30. razvezati se jezik komu; 32. srbeti jezik koga, 33. stegovati jezik; stegniti jezik, 35. ugrizniti se v jezik / ujist (ugrist) se za jezik (meaning 2.), 36. uiti z jezika kaj, 37. vrteti jezik, 38. vzeti z jezika komu kaj, 40. zapletati se jezik komu, 41. zastati jezik komu, 42. zatikati se jezik komu, 44. zvleči z jezika komu kaj, 45. bit brz na jeziku, 46. brži je jezik od pameti komu, 48. imat brži jezik od pameti, 49. imat jezik ka lopatu, 50. imat jezik, moć se s prozora pričešćivat, 51. jezik je dug komu {ka Jadranska magistarala}, 52. jezik je komu ka lopata, 53. jezik je komu ka sablja Muratova, 54. jezik je komu ka u krave rep, 55. jezik prigrizla!, 56. jezik u kuću, 58. mlatit jezikon ka krava repon, 59. skratit (pribit) jezik, 60. triba oprat jezik sapunon komu), b) meaning ‘recipient of punishment as a result of inappropriate speech’ (2. dati eno na gobec komu, 3. dati jih po gobcu komu, 4. dobiti jih po gobcu, 6. gobec sesuti/razbiti komu, 8. na gobec koga / dobit po gubici, 9. zamašiti gobec komu / začepit gubicu komu, 18. zamašiti usta komu / začepit usta komu; 22. izpuliti jezik komu, 27. po jeziku koga, 28. prijeti za jezik koga, 31. skrajšati jezik komu / skratiti jezičinu komu, 34. stopiti na jezik komu, 39. zagrabiti za jezik koga, 43. zavezati jezik komu), c) with phrasemes with the unit usta meaning also ‘organ for the reception of food’ (3. biti ena usta manj / jedna usta manje, 4. ne imeti kaj deti v usta / nemat što stavit u usta, 6. dobiti kaj za v usta, 9. imeti v ustih kaj, 14. odtrgati si od ust / otkidat {sebi} od {svoji} usta, 16. vreči v usta kaj / bacit u usta šta, 21. živeti iz rok v usta), d) with phrasemes with the unit usta and jezik meaning also ‘(visible) part of the face’ or ‘organ in the mouth’ (5. dati usta pod nos komu, 8. držati se mleko okoli ust koga / još se mliko komu iz usta cidi, 10. imeti usta do ušes, 15. poslušati z odprtimi usti / slušat otvoreni usta, 25. palo ka iz usta, 28. usta ka u krave (meaning 2.), 30. veča su usta komu neg u krave (meaning 2.); 8. hiteti, da ima kdo jezik do kolen). The semantic coverage of phrasemes in both dialects is relatively small, but the largest (almost half) with phrasemes containing the unit usta ‘mouth’. We should be careful with the partial semantic coverage of prasemes, e.g. in one meaning only (ugrizniti se v jezik (meaning 2.) / ujist (ugrist) se za jezik). With semantically covered phrasemes we must notice differences which are dependent on the phonetic, lexical and morpho-syntactical system of both languages and are therefore less important, i.e. differences in the verb component (deti : staviti, odpreti : otvoriti/otvarat, vreči : bacit and zapreti : začepit) – this can condition a different prepositional phrase (držati se okoli ust : cidit se iz usta) – or other components (otprt : otvoren, do tal : do poda).Namen tega prispevka je predstaviti novo gradivo, saj prinaša 75 še neobjavljenih frazemov iz slovenskega vzhodnodolenjskega šentruperskega govora, in sicer frazeme s sestavinami jezik (44), usta (21) in gobec (10). Ti frazemi so nato po semantiki in številu, deloma tudi po zgradbi, primerjani s paralelnimi hrvaškimi novoštokavskimi iz dela Mire Menac Mihalić Frazeologija novoštokavskih ikavskih govora u Hrvatskoj. Primerjavo uvaja razmislek o možnih načinih zbiranja narečne frazeologije in podaja (skromne) slovenske izkušnje

Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka v slovenskih narečjih

Frazemi kot enote v govorčevem spominskem slovarju imajo z zemljepisnega gledišča enako kot leksemi, v narečjih svoja področja, na katerih živijo v enakih ali različnih pomenih in morfosintaktičnih zgradbah. V prispevku želimo to prikazati na desetih lingvističnih kartah s komentarji; in sicer na primeru izbranih frazemov s sestavino roka, ki so bili zapisani v 32 slovenskih krajih (dva sta zamejska) z različnih narečnih območij. Izvedena je tudi primerjava glede na obstoj frazemov v dveh zvrsteh slovenskega jezika ter v drugih (zlasti slovanskih in stičnih) jezikih (in narečjih)

Toporišičev prispevek k slovenskemu narečjeslovju

Z obravnavo samoglasnikov in naglasa v rodnem govoru Mosteca pri Brežicah leta 1961 je Jože Toporišič začel s postopnim uveljavljanjem strukturalnega pristopa tudi v povojno slovensko narečjeslovje. Čeprav je prvenstveno raziskoval slovenski knjižni jezik, se je z raziskavami svojega narečnega govora vključeval v vse (večje) narečjeslovne projekte; prav tako dragocen pa je njegov prikaz zgodovine slovenskega narečjeslovja in pobude za nadaljnje raziskave narečij. Oboje – 1) raziskave lastnega govora z novim strukturalnim pristopom in 2) temeljit pregled zgodovine raziskav slovenskih narečij lahko štejemo za njegov poglavitni prispevek k narečjeslovju. Sicer pa njegovo delo lahko razdelimo na več področij, to so poleg obeh navedenih še: 3) enciklopedične obravnave (posamičnih) narečij in njihove zgodovine, 4) predstavitve slovenskih narečij v okviru socialne zvrstnosti v učbenikih in slovnicah ter za ponazoritev le­teh 5) izbori narečnih besedil in 6) uredniško delo, pri katerem so za narečjeslovje najbolj pomembne ureditve druge knjige zbranega dela Frana Ramovša in več zbornikov s Škrabčevih in Pleteršnikovih simpozijev. Na koncu lahko samo še obžalujemo, da kljub »uspelemu poskusu« s prvo razpravo svojih narečjeslovnih ambicij ni uresničil v večjem obsegu

THE POSITION-DEPENDENT DEVELOPMENT OF SHORT O AND Q IN THE DIALECT OF EASTERN DOLENJSKO

Prispevek želi prikazati pozicijski razvoj kratkih o in g v vzhodnodolenj- skih govorih kot dokaz za močno sovplivanje soglasnikov in samoglas- nikov; obenem pa lahko gledamo nanj s stališča meddialektalnih vplivov, saj naletimo nanj v dveh ločenih slovenskih dialektih, ki na eni strani mejita na akajoče, na drugi strani pa na ukajoče govore.Changes in short vowels may either go beyond dialect borders or affect nar - rower areas, sometimes even being different from one village to another. Replacements of other vowels by a and u respectively, as well as umlaut, are instances of the present-day vowel reduction, while diphthonisation of word-final -e/-ç and -o/-q results from a development of consonants (simplification of palatalised and labialised consonants into asynchronous consonant clusters). The extreme position-dependent replacement by u (in post-velar, post-labial and post- labiodental positions) and by a (in all other post-consonant positions) and the umlaut (after functionally soft consonants: /j/ < j, h, /V < I, /c z s/) both in the local speech of Sentrupert and in the dialect of Eastern Dolenjsko in general can be explained as a result of inter dialectal influences: at same places in the west, Eastern Dolenjsko is bordered by ^-replacing speeches, and in the east by ^-replacing speeches, the Eastern Dolenjsko speech supposedly providing a transition between the two

Frazemi s sestavinama srce in duša v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru

This article focuses on phrasemes with the elements srce ‘heart’ and duša ‘soul’ that were collected in the eastern Lower Carniolan local dialect of Šentrupert and then lexicographically organized. They are classified into semantic groups and discussed in terms of their semantic similarity and expressing positive and negative emotional connotations. The article concludes with a presentation of new Šentrupert phrasemes that have not been included in Slovenian phraseology literature to date.Frazemi s sestavinama srce in duša, zbrani v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru in slovarsko urejeni, so osrednji del prispevka. Pred tem so razvrščeni v pomenske skupine in obravnavani glede na njihovo medsebojno pomensko podobnost ter izražanje pozitivne ali negativne čustvene konotacije. Na koncu so izvzeti novi šentruperski frazemi glede na dosedanji nabor v slovenski frazeološki literaturi

THE POSITION-DEPENDENT DEVELOPMENT OF SHORT O AND Q IN THE DIALECT OF EASTERN DOLENJSKO

Prispevek želi prikazati pozicijski razvoj kratkih o in g v vzhodnodolenj- skih govorih kot dokaz za močno sovplivanje soglasnikov in samoglas- nikov; obenem pa lahko gledamo nanj s stališča meddialektalnih vplivov, saj naletimo nanj v dveh ločenih slovenskih dialektih, ki na eni strani mejita na akajoče, na drugi strani pa na ukajoče govore.Changes in short vowels may either go beyond dialect borders or affect nar - rower areas, sometimes even being different from one village to another. Replacements of other vowels by a and u respectively, as well as umlaut, are instances of the present-day vowel reduction, while diphthonisation of word-final -e/-ç and -o/-q results from a development of consonants (simplification of palatalised and labialised consonants into asynchronous consonant clusters). The extreme position-dependent replacement by u (in post-velar, post-labial and post- labiodental positions) and by a (in all other post-consonant positions) and the umlaut (after functionally soft consonants: /j/ < j, h, /V < I, /c z s/) both in the local speech of Sentrupert and in the dialect of Eastern Dolenjsko in general can be explained as a result of inter dialectal influences: at same places in the west, Eastern Dolenjsko is bordered by ^-replacing speeches, and in the east by ^-replacing speeches, the Eastern Dolenjsko speech supposedly providing a transition between the two

Toporišičev prispevek k slovenskemu narečjeslovju

In 1961 with his treatment of vowels and accent in his native dialect, Mostec pri Brežicah, Toporišič contributed to the gradual assertion of the structuralist approach within post­war Slovenian dialectology. Although he primarily researched the Slovenian literary language, because of his work on his local dialect, he was included in many dialectological projects. His representation of the history of Slovenian dialectology and encouragement for further dialect study were just as important. Both of these, 1) his research of his own dialect according to the structuralist approach, and 2) his thorough overview of the history of Slovenian dialect studies, can be considered Toporišič’s principal contribution to dialectology. Of course, we can divide his work into several areas. Besides the two previously mentioned, they are: 3) the encyclopedic treatment of individual dialects and their history, 4) the presentation of Slovenian dialects within the frame of social variation in textbooks and grammars for their illustration, 5) selection of dialect texts, 6) his editorial work, most important for dialectology being his editing of the second book of the collected work of Fran Ramovš and several collections from the Škrabec and Pleteršnik Symposia. In the end we simply regret that, besides his “successful attempt” with his first study, Toporišič’s dialectological ambitions were not fulfilled on a large scale.Z obravnavo samoglasnikov in naglasa v rodnem govoru Mosteca pri Brežicah leta 1961 je Jože Toporišič začel s postopnim uveljavljanjem strukturalnega pristopa tudi v povojno slovensko narečjeslovje. Čeprav je prvenstveno raziskoval slovenski knjižni jezik, se je z raziskavami svojega narečnega govora vključeval v vse (večje) narečjeslovne projekte; prav tako dragocen pa je njegov prikaz zgodovine slovenskega narečjeslovja in pobude za nadaljnje raziskave narečij. Oboje – 1) raziskave lastnega govora z novim strukturalnim pristopom in 2) temeljit pregled zgodovine raziskav slovenskih narečij lahko štejemo za njegov poglavitni prispevek k narečjeslovju. Sicer pa njegovo delo lahko razdelimo na več področij, to so poleg obeh navedenih še: 3) enciklopedične obravnave (posamičnih) narečij in njihove zgodovine, 4) predstavitve slovenskih narečij v okviru socialne zvrstnosti v učbenikih in slovnicah ter za ponazoritev le­teh 5) izbori narečnih besedil in 6) uredniško delo, pri katerem so za narečjeslovje najbolj pomembne ureditve druge knjige zbranega dela Frana Ramovša in več zbornikov s Škrabčevih in Pleteršnikovih simpozijev. Na koncu lahko samo še obžalujemo, da kljub »uspelemu poskusu« s prvo razpravo svojih narečjeslovnih ambicij ni uresničil v večjem obsegu