6 research outputs found

    Political Boundaries, Consumption and Cultural Capital: Cross-Border Shopping in Post-socialist Slovenia

    Get PDF
    The contribution deals with a cultural memory and a tourism in the case of cross-border shopping in Slovenia, a former socialist republic of Yugoslavia. It points out the special position that Slovenia had with its geographical location while sharing borders with Austria and Italia by analysing narratives of informants, born before WW2. The contribution examines cross-border shopping to “Western” capitalistic countries in the period between mid-1960s and late 1980s, since in the mid-1960s Yugoslavia opened up towards the West, and in the period after the disintegration of Yugoslavia in 1991. The contribution makes an important distinction between “shopping tourism” and “leisure tourism”, since Yugoslav citizens travelled abroad in large numbers for both recreation and shopping. The article places reasons for cross-border shopping into a wider context of socialist economy. Also, a detailed description of shopping practices with an emphasis on gender division is given and the discussion of the perception of people on cross-border shopping in the context ofpolitical implications of the historical changes and processes of de- and re-bordering in (post)socialist Yugoslavia

    "Pravi korak prema zadovoljstvu žene?": perilica rublja kao nova tehnologija i konstrukcija uloge žene kao domaćice u socijalističkoj Sloveniji

    Get PDF
    This article discusses political implications of the fact that technological development and consumption in socialism are nowadays shown as a failed project of the socialist production. This generates a view that the Yugoslav socialism was never a part of modernity. The paper also argues that, unlike in the case of non-mechanical hand washing, the washing machine as a new piece of technology enabled the participation of men in doing laundry for the first time because of the stereotypical relationship between men and technology. The article also discusses ambiguities in understanding, using and relocating the time saved by using a washing machine (which promised the reduction of time) used for housework.Ovaj se rad bavi shvaćanjem načina na koji je perilica rublja kao nova tehnologija promijenila živote ljudi u Sloveniji i Jugoslaviji u razdoblju socijalizma. Autorica opisuje tri skupine problema. Prva se skupina odnosi na istraživanje tehnološkog razvoja u socijalizmu, odnosno propitivanje perspektive potrošnje kao neuspjelog projekta socijalističke produkcije. Druga se bavi promjenama koje je uvođenje perilice rublja kao nove tehnologije donijelo u shvaćanje podjele rada između muškaraca i žena u domaćinstvu. S uvođenjem perilice rublja u domaćinstvo uočavamo da muškarci po prvi puta sudjeluju u pranju rublja zbog stereotipnog odnosa između muškaraca i tehnologije. Treća se skupina pitanja bavi uštedom vremena zbog korištenja perilice rublja te prenamjenom tog vremena u druge svrhe, budući da je perilica rublja mogla potencijalno smanjiti količinu vremena koje žene provode obavljajući kućanske poslove. Kako su žene provodile ušteđeno vrijeme, kako su ga raspoređivale i kako su ih pri tome vodili javni diskursi

    »Ne le kruh, tudi vrtnice!«

    Get PDF
    The book contributes new insights to the research in the field of anthropology of (post)socialism, culture of consumption, gender and memory. It is based on the testimony of interlocutors who offer an insight into the “structure of the feeling” of the socialist era through the practice of consumption, from which on the one hand the complex economic and political dynamics and diverse disciplinary regimes are being reflected and the understanding of power, resistance and emancipation on the other. Author establishes critical distance towards the approach, which discusses socialism as a totalitarianism and shows that socialist policies were not simply dictated from above, but negotiated between the state and its citizens. The female consumer in socialism did not only respond to social barriers and obstacles of history, but she also actively co-created social time. By studying how consumers interpreted and created mutual connections between material objects, moral reputation and (self)respect, the book also shows certain specific elements of Slovenian and Yugoslav development of the European countries after the Second World War.Knjiga prispeva nove uvide k raziskavam na področju antropologije (po)socializma, kulture potrošnje, spola in spomina. Temelji na pričevanju sogovornic in sogovornikov, ki ponudijo vpogled v “strukturo občutenja« socialističnega obdobja skozi prakso potrošnje, iz katere se zrcalijo kompleksne ekonomske in politične dinamike ter raznoliki disciplinski režimi na eni strani in razumevanje moči, upora in emancipacije na drugi. Avtorica vzpostavi kritično distanco do pristopa, ki obravnava socializem kot totalitarizem in pokaže, da socialistične politike niso bile preprosto diktirane od zgoraj, ampak izpogajane med državo in državljani/državljankami, pri čemer pa se ženska potrošnica v socializmu ni zgolj odzivala na družbene prepreke in ovire zgodovine, ampak je aktivno soustvarjala družbeni čas. S preučevanjem tega, kako so potrošniki in potrošnice interpretirali in ustvarjali medsebojne povezave med materialnimi predmeti, moralnim ugledom in (samo)spoštovanjem, knjiga pokaže tudi določene specifične prvine slovenskega in jugoslovanskega razvoja evropskih držav po 2. svetovni vojni

    "Ampak, iskrce pa ni blo"

    Full text link

    Analiza diskurza o spolu in razredu na primeru resničnostnega šova Ljubezen na seniku

    No full text
    Pričujoči članek temelji na analizi romantičnega resničnostnega šova ljube- zen na seniku. čeprav se zdijo klasični miti o romantični ljubezni osrednjega pomena, avtorica podari prednost razumevanju tega, s kakšnimi diskurzi šov uprizarja spol in razred, na podlagi česar poskuša razumeti, s kakšnimi diskurzi se v šovu ljubezen na seniku konstruira identiteta ženske spodnjega družbenega razreda. Takšni diskurzi so pomembni, ker zgodbe, ki jih lahko gledalci spremljajo v okviru resničnostnega šova, niso več samo del zasebne domene, ampak postanejo del diskurza, ki oblikuje odločitve o javni politiki in demokratični civilni družbi. Avtorica išče vzroke za visoko gledanost šova tudi v takratni slovenski družbeni klimi, na katero je imel velik vpliv ideološki vzpon tradicionalne in konservativne desnice

    Stiletto Socialism

    No full text
    corecore