9 research outputs found

    Terminologija klinične prehrane: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja

    Get PDF
    Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo. Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov. Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo. Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo

    Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled

    Get PDF
    Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov

    Attitudes of healthcare students towards breastfeeding after the first year of child’s age

    Full text link
    Izhodišča: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev otrokove starosti in nato ob dopolnilni prehrani dojenje do drugega leta otrokove starosti ali dlje, če to ustreza ženski in otroku. V literaturi zasledimo, da ženske poročajo o pritiskih, naj z dojenjem prenehajo do prvega leta otrokove starosti. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje imajo o dojenju po prvem letu študenti zdravstvenih smeri na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Metode: Uporabili smo kvantitativno, neeksperimentalno metodo raziskovanja. Odgovore smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 250 študentov. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko, Pearsonov korelacijski koeficient, Welchov t-test in test ANOVA. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti, ki imajo več znanja, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu starosti in imajo o dojenju bolj pozitivna čustva. Od vseh študijskih smeri imajo največ znanja o dojenju študenti smeri babištvo, med študenti ostalih študijskih smeri pa ni statistično značilnih razlik. Zaključek: Če želimo ustvariti optimalne pogoje za ženske, ki bi rade dojile dlje, je potrebno, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o koristih, ovirah, priporočilih in težavah, povezanih z dojenjem po prvem letu otrokove starosti. Te vsebine bi morale biti obvezno vključene v dodiplomske in podiplomske kurikulume zdravstvenih delavcev.Introduction: The World Health Organisation recommends exclusive breastfeeding for the first six months of the child’s age and then, with complementary feeding, breastfeeding until the child’s second year, or longer if this suits the woman and the child. In the literature, women report pressure to stop breastfeeding by the first year of the child’s life. In this study, we wanted to find out how healthcare students at the Faculty of Health Sciences at the University of Ljubljana feel about breastfeeding after the first year. Methods: We used a quantitative, non-experimental research method. The answers were obtained by means of a structured questionnaire on a sample of 250 students. For data analysis, descriptive statistics, Pearson’s correlation coefficient, Welch’s t-test and ANOVA test were used. Results: We found that students who have more knowledge have better acceptance of breastfeeding after the first year of age and have more positive feelings about breastfeeding. Of all the study fields, midwifery students have the most knowledge about breastfeeding, while there are no statistically significant differences between students of other study fields. Conclusion: To create optimal conditions for women who want to breastfeed for longer, it is necessary that health professionals have adequate knowledge about the benefits, barriers, recommendations and problems associated with breastfeeding after the first year of the child’s age. These topics should be compulsorily included in undergraduate and postgraduate curricula

    Terminologija klinične prehrane: Načrt prehranskih ukrepov in organizacija prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah

    Get PDF
    Izhodišča: Na podlagi prehranske obravnave in postavljene diagnoze motnja prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje lahko oblikujemo posamezniku prilagojeni načrt prehranskih ukrepov. Ta je nujen, da vzdržujemo ali izboljšamo posameznikovo prehranjenost, pripravijo in izvajajo pa ga bolnik, njegovi bližnji in večstrokovna skupina, ki deluje v okviru različnih organizacijskih oblik ukvarjanja s klinično prehrano. Metode: Skupina 42 slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih zdravstvenih ustanov je oblikovala eksplicitni terminološki dogovor. Osnovnim pojmom s področja prehranske oskrbe in organizacijskih oblik klinične prehrane smo določili slovenski termin in ustrezno terminološko definicijo, pri čemer smo izhajali tako iz strokovne literature področja kot iz jezikoslovne literature. Temelj oblikovanja terminologije so terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo. Rezultati: V prispevku predstavljamo slovenske termine in terminološke definicije načrta prehranskih ukrepov, prehranske podpore in prehranske terapije. Opredelili smo tudi prehransko okolje, diete, paliativno prehrano in oblike hrane ter hranjenja v klinični prehrani. Opisali smo tudi možnosti za organizacijo prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. Zaključek: Poenoteno razumevanje osnovnih pojmov s področja prehranske terapije, prehranske podpore in organizacijskih oblik klinične prehrane je nujno za uspešno sporazumevanje med strokovnjaki, poenoteno poučevanje in razvoj ter vključitev organizacijskih oblik klinične prehrane v zdravstveni sistem

    Prosafe: a european endeavor to improve quality of critical care medicine in seven countries

    No full text
    BACKGROUND: long-lasting shared research databases are an important source of epidemiological information and can promote comparison between different healthcare services. Here we present ProsaFe, an advanced international research network in intensive care medicine, with the focus on assessing and improving the quality of care. the project involved 343 icUs in seven countries. all patients admitted to the icU were eligible for data collection. MetHoDs: the ProsaFe network collected data using the same electronic case report form translated into the corresponding languages. a complex, multidimensional validation system was implemented to ensure maximum data quality. individual and aggregate reports by country, region, and icU type were prepared annually. a web-based data-sharing system allowed participants to autonomously perform different analyses on both own data and the entire database. RESULTS: The final analysis was restricted to 262 general ICUs and 432,223 adult patients, mostly admitted to Italian units, where a research network had been active since 1991. organization of critical care medicine in the seven countries was relatively similar, in terms of staffing, case mix and procedures, suggesting a common understanding of the role of critical care medicine. conversely, icU equipment differed, and patient outcomes showed wide variations among countries. coNclUsioNs: ProsaFe is a permanent, stable, open access, multilingual database for clinical benchmarking, icU self-evaluation and research within and across countries, which offers a unique opportunity to improve the quality of critical care. its entry into routine clinical practice on a voluntary basis is testimony to the success and viability of the endeavor

    Post-anaesthesia pulmonary complications after use of muscle relaxants (POPULAR): a multicentre, prospective observational study

    No full text
    Background Results from retrospective studies suggest that use of neuromuscular blocking agents during general anaesthesia might be linked to postoperative pulmonary complications. We therefore aimed to assess whether the use of neuromuscular blocking agents is associated with postoperative pulmonary complications. Methods We did a multicentre, prospective observational cohort study. Patients were recruited from 211 hospitals in 28 European countries. We included patients (aged ≥18 years) who received general anaesthesia for any in-hospital procedure except cardiac surgery. Patient characteristics, surgical and anaesthetic details, and chart review at discharge were prospectively collected over 2 weeks. Additionally, each patient underwent postoperative physical examination within 3 days of surgery to check for adverse pulmonary events. The study outcome was the incidence of postoperative pulmonary complications from the end of surgery up to postoperative day 28. Logistic regression analyses were adjusted for surgical factors and patients’ preoperative physical status, providing adjusted odds ratios (ORadj) and adjusted absolute risk reduction (ARRadj). This study is registered with ClinicalTrials.gov, number NCT01865513. Findings Between June 16, 2014, and April 29, 2015, data from 22803 patients were collected. The use of neuromuscular blocking agents was associated with an increased incidence of postoperative pulmonary complications in patients who had undergone general anaesthesia (1658 [7·6%] of 21694); ORadj 1·86, 95% CI 1·53–2·26; ARRadj –4·4%, 95% CI –5·5 to –3·2). Only 2·3% of high-risk surgical patients and those with adverse respiratory profiles were anaesthetised without neuromuscular blocking agents. The use of neuromuscular monitoring (ORadj 1·31, 95% CI 1·15–1·49; ARRadj –2·6%, 95% CI –3·9 to –1·4) and the administration of reversal agents (1·23, 1·07–1·41; –1·9%, –3·2 to –0·7) were not associated with a decreased risk of postoperative pulmonary complications. Neither the choice of sugammadex instead of neostigmine for reversal (ORadj 1·03, 95% CI 0·85–1·25; ARRadj –0·3%, 95% CI –2·4 to 1·5) nor extubation at a train-of-four ratio of 0·9 or more (1·03, 0·82–1·31; –0·4%, –3·5 to 2·2) was associated with better pulmonary outcomes. Interpretation We showed that the use of neuromuscular blocking drugs in general anaesthesia is associated with an increased risk of postoperative pulmonary complications. Anaesthetists must balance the potential benefits of neuromuscular blockade against the increased risk of postoperative pulmonary complications

    Active composites based on shape memory polymers: overview, fabrication methods, applications, and future prospects

    No full text

    Post-anaesthesia pulmonary complications after use of muscle relaxants (POPULAR): a multicentre, prospective observational study

    No full text
    corecore