Literarni prevodi spodbujajo izobraževanje skupnosti priseljencev: časopis Prosveta in primerjave s češko-ameriškimi časopisi

This article examines fiction, and in particular serialized translations, in the Slovenian-American newspaper Prosveta (Enlightenment) during its first decade (1916–1926) and compares it with three Czech-American newspapers in this regard. The comparisons establish—on the background of literary history and journalistic practices—the importance of fiction in immigrant newspapers at that time. The purposes of publishing translations in Prosveta are also considered as they relate to ethnic community building and an extension of nation-building in the United States. The newspaper is viewed as a community-building institution that featured significant reader contributions.Avtor v članku preučuje leposlovje, še posebej prevedena feljtonska dela, v slovensko-ameriškem časopisu Prosveta v prvem desetletju njegovega izhajanja (1916–1926) in ga v tem pogledu primerja s tremi drugimi češko-ameriškimi časopisi. S primerjavami na osnovi literarne zgodovine in publicističnih praks prepoznava pomen leposlovja v časopisih priseljenskih skupnosti tistega obdobja. Avtor obravnava tudi namene objavljanja prevodov v časopisu Prosveta z vidika vzpostavljanja etničnih skupnosti in izgradnje naroda v Ameriki. Časopis je bil smatran kot institucija za vzpostavljanje skupnosti, pri čemer so imeli pomembno vlogo prispevki bralcev

Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: Slovensko-ameriški časopis Prosveta

Slovensko-ameriški časopis Prosveta (od 1908 do 1916 kot Glasilo Slovenske narodne podporne jednote) velja za največji časopis v slovenščini v ZDA. Objavljal je literarne in esejistične prispevke, ki so jih spremljale novice iz raznih delov ZDA. Leta 1999 je časopis prešel na digitalni način produkcije, na voljo pa je bil v obeh, tj. v digitalni in tiskani obliki. Od 2001 je v tiskani obliki izhajal najprej tedensko, nato na štirinajst dni in nazadnje enkrat na mesec. Prispevek preučuje, kako sta digitalni način produkcije in distribucije vplivala na vsebinski vidik časopisnih prispevkov v zadnjih petnajstih letih in kakšni so učinki tega na distribucijo časopisa v zadnjih petih letih. Podana bo tudi primerjava z drugimi podobnimi časopisi v ZDA

Imagining Slovene Literary History.

This article applies Hayden White's theory of tropes as presented Metahistory: the historiological imagination in nineteenth-century Europe (1973) to select major works of Slovene literary history in order to elucidate their ideological stance. White's theory is an obvious if underutilized tool for clarifying the ideological implications of historical writing, which have received increased scrutiny in this decade. Based upon the arrangement of materials in the example of Zgodovina slovenskega slovstva (1968-1970) by Jože Pogačnik and Franc Zadravec, the article proposes that the work has a conservative outlook (i.e. telological view favoring the status quo) that is seemingly shared with other prominent histories of Slovene literature

Revija Slovene Studies (ZDA)

Prispevek opisuje zgodovino revije Slovene Studies in predstavlja ideje za njeno prihodnost. Revija je strokovno glasilo Društva za slovenske študije (Society for Slovene Studies, SSS), ki ga je ustanovila skupina strokovnjakov leta 1973 v New Yorku.1 Revija je začela izhajati leta 1975 kot Papers in Slovene Studies in se je leta 1978 preimenovala v Slovene Studies, tako izhaja nepretrgoma že skoraj 40 let. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je v razvoju revije igral posredno, vendar pomembno vlogo. Kolegi na Filozofski fakulteti in organizatorji Seminarja so se v reviji pojavljali kot avtorji prispevkov ob prispevkih strokovnjakov na drugih fakultetah Univerze v Ljubljani in Mariboru, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštituta za novejšo zgodovino in drugih evropskih in ameriških akademskih ustanov. Na drugi strani pa se člani Društva za slovenske študije že desetletja udeležujejo Seminarja, med njimi tudi uredniki revije, in lahko bi trdili, da je sodelovanje na Seminarju vplivalo tudi na njihovo urednikovanje.This article describes the history of the journal Slovene Studies and presents ideas for its future. The journal is a scholarly publication of the Society for Slovene Studies, which was founded by a group of scholars in New York in 1973. The journal began to appear in 1975 as Papers in Slovene Studies and was renamed Slovene Studies in 1978. It is thus approaching its fortieth year of publication. The SSLLC played an indirect but key role in the journal\u27s development. Colleagues at the Faculty of Arts and seminar organisers have been authors of articles in the journal, as have scholars from other parts of the University of Ljubljana, the University of Maribor, the Slovene Academy of Sciences and Arts, the Institute of Contemporary History, and other European and North American academic institutions. Likewise, SSS members, including the journal%s editors, have been attending the SSLLC for decades. The latter can attest that participation in the SSLLC has influenced their work as editors

Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah

Članek prinaša pregled objav daljših proznih del v slovensko-ameriških časopisih Glas svobode (1902-1908), Glasilo Slovenske narodne podporne jednote (1908-1916) in Prosveta (1908-) med letoma 1904 in 1930. V njem želimo prikazati vpliv kontekstualizacije slovenske literature v omenjenih dveh časopisih, ki sta sicer objavljala raznovrstna leposlovna dela, na slovenske izseljenske bralce v ZDA.The paper presents an overview of long prose publications in the Slovene-American periodicals Glas svobode (1902-1908), Glasilo Slovenske narodne podporne jednote (1908-1916), and Prosveta (1908-) between 1904 and 1930. The aim of the article is to show how emigre readers may have experienced Slovene literature in the context of the periodicals\u27 varied literary content

Liberalizem in slovenska literatura

Prispevek raziskuje možne stike med liberalnimi političnimi pogledi pisatelja in tematiko ter motivacijo njegovega zadnega daljšega dela. Liberalizem se razume kot politično mišljenje v evropskem in slovenskem okviru, ki v zadnjih letih vzbuja pozornost pri zgodovinarjih, in to ne samo kot strankarska politika.The article investigates possible connections between the writer\u27s liberal political views and the topic and motivation for his last longer literary work. Liberalism is understood as political thought in the European and Slovene contexts, which has been drawing attention in the recent decade, and not just as partisan politics at that

Odzivi bralcev na osebna imena v slovenskih novelističnih besedilih

This study reports the results of surveys of Slovene and English speakers’ responses to the sounds of fictional characters’ names. Responses were measured with two kinds of surveys – implicit and explicit – that gauged how readers reacted to the names of characters in Slovene rural novellas of the 19th and 20th centuries. The focus was on the initial sounds of names. The hypothesis was that certain sounds correlate with positive and negative names and that Slovene and English speakers would respond similarly to names of positive and negative fictional characters. If supported, the hypothesis justifies the practice of preserving personal names in translation. Evidence from the surveys showed that Slovene and English speakers’ responses to personal names were similar to a high degree.V razpravi so predstavljeni odzivi slovenskih in angleških govorcev na zvočno podobo imen literarnih likov. Odzive smo ugotavljali s pomočjo dveh vrst anket - implicitno in eksplicitno -, pri čemer nas je zanimalo, kako se bralci odzivajo na imena likov oz. književnih oseb v slovenski kmečki povesti oz. romanu 19. in 20. stoletja. Poudarek je bil na začetnih glasovih imen. Predvidevali smo, da bodo določene glasove oz. zvoke imen povezali s pozitivnimi oz. negativnimi imeni ter da se bodo slovenski in angleški govorci na imena pozitivnih in negativnih književnih likov podobno odzvali. Če bo hipoteza potrjena, bo upravičila prakso ohranjanja osebnih imen v prevodih. Rezultati anket so tudi pokazali, da so si odzivi slovenskih in angleških govorcev na osebna imena precej podobni

Izidor ali Isidore? Agata ali Agatha? Osebna imena v prevodih

Prispevek obravnava prakso prevajalcev, ali ohraniti zapis osebnih imen v prevodih, kakor se pojavljajo v izvirniku. Ime lahko skupaj z lastnostmi literarne osebe bralcu predstavlja osebo kot celoto, predvsem kadar je prisotno že v samem naslovu (Ana Karenina, Oliver Twist). V prispevku so s primeri ponazorjeni učinki prenosa izvirnih imen v prevod, vključujoč zvočno podobo, s poudarkom na prevodih iz slovenščine v angleščino. S časoma so prevajalci iz slovenščine v angleščino začeli ohranjati slovenske oblike lastnih imen.The article considers translators’ practice of leaving personal names in translations as they appear in the original. A name is the primary characteristic of a literary character that the reader encounters, and a literary character often represents an entire work in the reader’s memory, frequently appearing in the title (e.g., Anna Karenina or Oliver Twist). The article weighs the effects of using original names in translations, including their phonetic impression, with a focus on translations from Slovenian, and it concludes that translators into English have gradually come to preserve Slovenian spellings