Subjective well-being in adulthood and connected factors

The article presents the results of a longitudinal study focusing on the role of family interaction measured in adolescence, and the subjective well-being of young adult women. Subjective well-being was studied using two components: the cognitive component, referring to an individual’s self-assessment of their life, and the emotional component, which is made up of two independent components – positive and negative affect. The index of emotional well-being was also taken into account. Family interaction was studied using Lewis’ theory. 66 young adult women (2. measurement) and their parents (1. measurement, information gathered ten years ago) participated in the study. The following instruments were used: the Family of Origin Questionnaire (Lewis, 1989), the Satisfaction with Life Scale (SWLS, Diener et al. 1985, Slovene version) and the Positive and Negative Affect Scale (PANAS, Watson et al. 1988, Slovene version). The results confirm the premise that how the mother deals with the needs of the daughter, as perceived by the mother in the daughter’s childhood and adolescence, is a significant factor in predicting the daughter’s subjective-well being in adulthood. Connections between such predictions and the father’s experiences or the competency of the family system were not ascertained. The article also presents the connections between subjective well-being and other demographic factors

Understanding and responding to problems of children with social integration difficulties – a proposal for a systematic regulation of the field

Tokratna tematska številka revije se odziva na aktualno dogajanje na področju urejanja zakonodaje v zvezi z usmerjanjem otrok s posebnimi potrebami. Osredotoča se na usmerjanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnjami oz. na otroke s težavami v socialni integraciji, kakor jih socialnopedagoška stroka raje širše poimenuje. S problematiko se ukvarjajo sodelavci oddelka že dalj časa, eden zadnjih raziskovalnih rezultatov pa je knjiga, ki jo je uredila Alenka Kobolt z naslovom Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi ter je bila izdana v zbirki Socialnopedagoške teme v preteklem letu. Recenzija te knjige avtorja Bojana Dekleve predstavlja zadnji prispevek v pričujoči številki. Dekleva v recenziji izpostavi razkorak med ocenami učiteljev in stroke o pojavnosti tovrstnih težav ter porastom vedenjske motečnosti učencev in dijakov v šolah na eni ter deležu učencev/dijakov, ki so v praksi usmerjeni v skupino otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (med vsemi usmerjenimi je delež te skupine le okoli 0,6 %). Dekleva ugotavlja tudi, da v prihodnosti to dejstvo narekuje spremembe tako v usmerjanju kot pri delu z učenci in tudi potrebo po intenziviranju izobraževanja pedagoških delavcev o tej tematiki.Prepričana sem, da bo razmišljanje avtorjev člankov te številke prispevalo tudi k temu cilju. Članki vsi po vrsti nadaljujejo pot, ki je zastavljena že v omenjeni knjigi, saj utemeljujejo interakcijsko naravo nastajanja čustvenih in vedenjskih težav ter odzivov nanje. To pomeni, da poudarjajo celostno in sistemsko razumevanje ter odzivanje na čustvene, vedenjske in socialnointegracijske probleme, težave in motnje. Tematsko so precej raznovrstni. Prvi opozori na družbeni in strukturni okvir, v katerem se težave/motnje družbeno označujejo in s tem konstruirajo, dva prispevka se nanašata predvsem na analizo dejavnikov, ki izvirajo iz posameznika in neposrednega okolja ter odzive nanje, eden pa odslikava izkušnje tistih, ki odločajo o umestitvi v skupino in s tem posredno o oblikah pomoči otroku

Nekatere značilnosti družin mladostnikov v pozni adolescenci

Pričujoč prispevek predstavlja del raziskave, ki ugotavlja dejavnike v družiniin njihov vpliv na oblikovanje in razvoj identitete. Raziskovanje dejavnikov v družini temelji na sistemski teoriji in ugotovitvah timberlawnskeštudije Lewisa in sodelavcev. Raziskava je bila aplicirana na vzorcu 30. študentov 2. l. socialne pedagogike v starosti od 19 do 24 let. Vsi študentje izhajajo iz popolnih družin. Dejavnike v družini sem ocenjevala na osnovi za ta namen sestavljenega polstrukturiranega intervjuja z mladostnikom, z ocenjevalnimi lestvicami Beaversa. Vrednotila sem strukturo moči, k cilju usmerjeno pogajanje, avtonomijo, ravnanje s čustvi in povezanost družine s socialnim okoljem.The paper represents findings of one part of the research, which explores family factors and their influence on identity formation and development. The research is based on the systemic theory and on findings of Timberlawn study (Lewis and co-workers). A sample of 30 second year university students (19 to 24 years old), from complete families, were interviewed using semi-structured interview, which had been developed especially for this study. Interviews were evaluated with Timberlawn Family Evaluation Scales (Beavers). Dimensions measured were: structure of the family, negotiation, autonomy, family affect and family relatedness to the social environment

Understanding and responding to problems of children with social integration difficulties – a proposal for a systematic regulation of the field

Tokratna tematska številka revije se odziva na aktualno dogajanje na področju urejanja zakonodaje v zvezi z usmerjanjem otrok s posebnimi potrebami. Osredotoča se na usmerjanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnjami oz. na otroke s težavami v socialni integraciji, kakor jih socialnopedagoška stroka raje širše poimenuje. S problematiko se ukvarjajo sodelavci oddelka že dalj časa, eden zadnjih raziskovalnih rezultatov pa je knjiga, ki jo je uredila Alenka Kobolt z naslovom Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi ter je bila izdana v zbirki Socialnopedagoške teme v preteklem letu. Recenzija te knjige avtorja Bojana Dekleve predstavlja zadnji prispevek v pričujoči številki. Dekleva v recenziji izpostavi razkorak med ocenami učiteljev in stroke o pojavnosti tovrstnih težav ter porastom vedenjske motečnosti učencev in dijakov v šolah na eni ter deležu učencev/dijakov, ki so v praksi usmerjeni v skupino otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (med vsemi usmerjenimi je delež te skupine le okoli 0,6 %). Dekleva ugotavlja tudi, da v prihodnosti to dejstvo narekuje spremembe tako v usmerjanju kot pri delu z učenci in tudi potrebo po intenziviranju izobraževanja pedagoških delavcev o tej tematiki.Prepričana sem, da bo razmišljanje avtorjev člankov te številke prispevalo tudi k temu cilju. Članki vsi po vrsti nadaljujejo pot, ki je zastavljena že v omenjeni knjigi, saj utemeljujejo interakcijsko naravo nastajanja čustvenih in vedenjskih težav ter odzivov nanje. To pomeni, da poudarjajo celostno in sistemsko razumevanje ter odzivanje na čustvene, vedenjske in socialnointegracijske probleme, težave in motnje. Tematsko so precej raznovrstni. Prvi opozori na družbeni in strukturni okvir, v katerem se težave/motnje družbeno označujejo in s tem konstruirajo, dva prispevka se nanašata predvsem na analizo dejavnikov, ki izvirajo iz posameznika in neposrednega okolja ter odzive nanje, eden pa odslikava izkušnje tistih, ki odločajo o umestitvi v skupino in s tem posredno o oblikah pomoči otroku

Researching the identity development of individuals within the family system

In the article, the author summarizes the main findings of her research, aimed at examining the role parents and interactions within the family system play in the identity formation of female students. The research of the family is based on Beavers’ family competence theory (Beavers, 1976; Beavers and Hampson, 1993). The two foundations for the research of identity development are the aspect of psychosocial development, presented by Erikson’s (1968; 1989) theory and the theory of identity statuses (Marcia, 1993a). The instruments used are based on the theoretical foundations listed above. The research included 93 families (with both parents) of female adolescents – students of the Faculty of Education in Ljubljana. One of the main findings of the research is that family members perceive interaction within the family differently. This can be an important source of conflict in the family. How a family deals with conflict depends on the competence of the family system, which also represents the foundation for the healthy psychosocial development of the adolescent. Both parents and their psychosocial development also play important, but different roles in their daughter’s psychosocial and identity development