Primerjava toksičnosti etanola in acetaldehida za podganje astrocite v primarni kulturi

This study compared the effects of toxicity of ethanol and its first metabolite acetaldehyde in rat astrocytes through cell viability and cell proliferation. The cells were treated with different concentrations of ethanol in the presence or absence of a catalase inhibitor 2-amino-1,2,4 triazole (AMT) or with different concentrations of acetaldehyde. Cell viability was assessed using the trypan blue test. Cell proliferation was assessed after 24 hours and after seven days of exposure to either ethanol or acetaldehyde. We showed that both ethanol and acetaldehyde decreased cell viability in a dose-dependent manner. In proliferation studies, after seven days of exposure to either ethanol or acetaldehyde, we observed a significant dose-dependent decrease in cell number. The protein content study showed biphasic dose-response curves, after 24 hours and seven days of exposure to either ethanol or acetaldehyde. Co-incubation in the presence of AMT significantly reduced the inhibitory effect of ethanol on cell proliferation. We concluded that long-term exposure of astrocytes to ethanol is more toxic than acute exposure. Acetaldehyde is a much more potent toxin than ethanol, and at least a part of ethanol toxicity is due to ethanol’s first metabolite acetaldehyde.V študiji smo primerjali toksičnost etanola in njegovega prvega metabolita acetaldehida za podganje astrocite z določitvijo celične viabilnosti in proliferacije. Celične kulture smo tretirali z različnimi koncentracijami etanola, etanola v prisotnosti inhibitorja katalaze 2-amino-1,2,4 triazol-a (AMT) ali z različnimi koncentracijami acetaldehida. Celično viabilnost smo vrednotili s pomočjo testa s tripanskim modrilom, celično proliferacijo pa s štetjem celic in določitvijo koncentracije proteinov po 24-urni, kot tudi 7-dnevni izpostavljenosti. S študijo smo pokazali, da tako etanol kot tudi acetaldehid v odvisnosti od njune koncentracije zmanjšata celično viabilnost. V študiji proliferacije sta etanol in acetaldehid, v odvisnosti od njunih koncentracij, značilno zmanjšala število celic po 7-dnevni izpostavljenosti. Pri ugotavljanju vsebnosti proteinov smo dobili bifazno krivuljo tako po 24-urni, kot tudi po 7-dnevni izpostavljenosti različnim koncentracijam etanola oziroma acetaldehida. Prisotnost AMT je signifi kantno zmanjšala učinek etanola na celično proliferacijo. Zaključimo lahko, da je dolgotrajna izpostavljenost astrocitov etanolu bolj toksična kot akutna. Acetaldehid je močnejši toksin kot etanol in vsaj del toksičnosti etanola je posledica delovanja njegovega prvega metabolita, acetaldehida

Literatura española e hispanoamericana en el instituto esloveno

El trabajo de máster trata de la recurrencia de la literatura española e hispanoamericana en las clases de esloveno en el instituto de enseñanza media desde 1945. En la primera parte se presentan las características de las clases actuales de la literatura, se examinan particularidades del lector de instituto y se explican los aspectos actuales del canon, que es uno de los criterios claves para la selección de los textos literarios en el ámbito de los institutos eslovenos. Se revisan las comprobaciones del papel de la literatura mundial en las clases de esloveno y se repasa también el papel de la literatura en la clase de español como lengua extranjera. El análisis se centra en la presencia de los textos literarios españoles e hispanoamericanos presentes en las clases de literatura de esloveno basándose en los currículos escolares y en los libros de alumnos. Los resultados ofrecen una evaluación de la situación actual y advierten de algunas insuficiencias de la selección y tratamiento de las literaturas analizadas.Magistrsko delo pregleduje prisotnost španske in hispanoameriške književnosti pri pouku slovenščine v slovenskih gimnazijah po l. 1945. V prvem delu obravnava temeljne določilnice sodobnega pouka književnosti, preučuje specifičnosti gimnazijskega bralca in razlaga sodobne poglede na kanon kot enega izmed ključnih dejavnikov za izbiro besedil v slovenskem gimnazijskem prostoru. Pregleduje tudi ugotovitve o vlogi svetovne književnosti pri pouku slovenščine in predstavi temeljna načela pouka književnosti pri tujem jeziku s poudarki na španščini v slovenskem gimnazijskem prostoru. Izsledki o prisotnosti besedil španske in hispanoameriške književnosti temeljijo na analizi učnih načrtov in učbeniških sestavov od l. 1945, pri čemer se upoštevajo sočasne družbenopolitične, kulture in didaktične značilnosti. Natančneje oriše aktualno stanje in pomanjkljivosti pri izbiri ter obravnavi analiziranih književnosti.My Masters Thesis examines the presence of Spanish and Hispanic American literature in lesson plans in Slovene secondary schools after 1945. To begin, I am researching the fundamental roots of modern literature and teaching. This is specificially taking into consideration the secondary school reader and how it is being interpreted by them as one of the key factors for the selection of texts in Slovene schools. An overview is made of the findings on the role of world literature in Slovene curriculums and on the presence of the fundamental principles of teaching in a foreign language with an emphasis on Spanish. The findings of the presence of Spanish and Hispanic American literature will be based on an analysis of curricula and textbooks from 1945 onward, taking into account the contemporaneous, sociopolitical, cultural and didactic features. More specifically it outlines the current situation and the drawbacks in the selection and reading of the analyzed literature

La presencia de la literatura española e hispanoamericana en los institutos de educación secundaria eslovena a partir del año 1945

El objetivo de este artículo es analizar la recurrencia de los textos literarios españoles e hispanoamericanos en las clases de literatura (de esloveno) en los Institutos de Educación Secundaria eslovena basándose en los currículos escolares y en los libros del alumno en el periodo entre el año 1945 hasta la actualidad. Por lo tanto, cabe destacar que nos referimos a dos realidades sociopolíticas diferentes: a Yugoslavia (1945-1991), cuando Eslovenia era una de las seis repúblicas, y a Eslovenia (1991-), un país que se independizó de Yugoslavia. En ambas realidades el contexto sociopolítico jugará un gran papel

Primerjava toksičnosti etanola in acetaldehida za podganje astrocite v primarni kulturi

This study compared the effects of toxicity of ethanol and its first metabolite acetaldehyde in rat astrocytes through cell viability and cell proliferation. The cells were treated with different concentrations of ethanol in the presence or absence of a catalase inhibitor 2-amino-1,2,4 triazole (AMT) or with different concentrations of acetaldehyde. Cell viability was assessed using the trypan blue test. Cell proliferation was assessed after 24 hours and after seven days of exposure to either ethanol or acetaldehyde. We showed that both ethanol and acetaldehyde decreased cell viability in a dose-dependent manner. In proliferation studies, after seven days of exposure to either ethanol or acetaldehyde, we observed a significant dose-dependent decrease in cell number. The protein content study showed biphasic dose-response curves, after 24 hours and seven days of exposure to either ethanol or acetaldehyde. Co-incubation in the presence of AMT significantly reduced the inhibitory effect of ethanol on cell proliferation. We concluded that long-term exposure of astrocytes to ethanol is more toxic than acute exposure. Acetaldehyde is a much more potent toxin than ethanol, and at least a part of ethanol toxicity is due to ethanol\u27s first metabolite acetaldehyde.V študiji smo primerjali toksičnost etanola in njegovega prvega metabolita acetaldehida za podganje astrocite z določitvijo celične viabilnosti in proliferacije. Celične kulture smo tretirali z različnimi koncentracijami etanola, etanola v prisotnosti inhibitorja katalaze 2-amino-1,2,4 triazol-a (AMT) ali z različnimi koncentracijami acetaldehida. Celično viabilnost smo vrednotili s pomočjo testa s tripanskim modrilom, celično proliferacijo pa s štetjem celic in določitvijo koncentracije proteinov po 24-urni, kot tudi 7-dnevni izpostavljenosti. S študijo smo pokazali, da tako etanol kot tudi acetaldehid v odvisnosti od njune koncentracije zmanjšata celično viabilnost. V študiji proliferacije sta etanol in acetaldehid, v odvisnosti od njunih koncentracij, značilno zmanjšala število celic po 7-dnevni izpostavljenosti. Pri ugotavljanju vsebnosti proteinov smo dobili bifazno krivuljo tako po 24-urni, kot tudi po 7-dnevni izpostavljenosti različnim koncentracijam etanola oziroma acetaldehida. Prisotnost AMT je signifikantno zmanjšala učinek etanola na celično proliferacijo. Zaključimo lahko, da je dolgotrajna izpostavljenost astrocitov etanolu bolj toksična kot akutna. Acetaldehid je močnejši toksin kot etanol in vsaj del toksičnosti etanola je posledica delovanja njegovega prvega metabolita, acetaldehida

Hormesis - an example of astrocyte response after ethanol exposure

Purpose: In the present work we describe hormesis and review documented hormetic responses in astroglial cells after exposure to different stressors. We present an example of the astrocyte response to acute and chronic ethanol exposure with hormetic characteristics. Methods: As an experimental model, newborn rat cortical astrocytes in culture were used. The cells were exposed to ethanol or the primary metabolite of ethanol (acetaldehyde) for 24 h or 7 days. After treatment, the protein content was determined, and the IL-6 levelsin the culture medium were measured using an enzymelinked immunoassay. Results: Treatment of astroglial cells with ethanol or acetaldehyde led to enhanced protein content and stimulated IL-6 production in the low concentration zone followed by diminished protein content and an inhibition ofIL-6 production at higher concentrations. Chronic exposure of astrocytes wasmore toxic than acute exposure for both compounds, and acetaldehyde was more toxic compared to ethanol. Conclusion: Ethanol and acetaldehyde representstressors for cultured astrocytes and evoke a typical hormetic response after acute and chronic exposure