17 research outputs found

    Proračunska politika v Sloveniji in Evropski uniji

    Full text link
    Slovenija je pomemben primer v primerjalnih proračunskih študijah postsocialističnih držav na prehodu v demokracijo in tržno gospodarstvo. Slovenija je imela manj spremenljiv proračunski proces kot mnoge njene srednje- in vzhodnoevropske sosede. Od osamosvojitve naprej, zaradi normalnegarazvoja fiskalne discipline različnih vlad, v Sloveniji zunanje organizacije, kot npr.: Svetovna banka in Mednarodni monetarni sklad, niso postavljale veliko zahtev. Kljub temu pa se Slovenija še vedno sooča z vrsto neprijetnih proračunskih vprašanj, vključno s privatizacijo, pokojninsko reformo in politikami, ki zadevajo inflacijo in nezaposlenost. Proces priprav na članstvo v Evropski uniji je pozitivno vplival na reformo proračunske politike. Zato mora proces vključevanja v EU ostajati slovenski nacionalni interes.Slovenia is an important case in the study of comparative budgeting in postsocialist countries, making the transition to democracy and market economy. Slovenia has had less volatility in its budget process than many of its Central and Eastern European neighbours. Since independence, because of the fiscal discipline normally displayed by the various governments, Slovenia has had fewer demands imposed by external organizations such as the World Bankand IMF. However, Slovenia still faces a range of difficult budget issues and choices including privatisation, pension reform and policies dealing with inflation and unemployment. The process of seeking EU membership has had a salutary effect on budgeting in terms of reform and should actually continue to be in the Slovenian national interest
    corecore