Surgical treatment of high-risk endometrial cancer

Rak materničnega telesa je najpogostejši ginekološki rak in v Sloveniji vsako leto odkrijemo približno 350 novih primerov. Večino rakov materničnega telesa predstavlja rak endometrija, ki ga delimo v dve skupini, in sicer estrogensko odvisni in estrogensko neodvisni rak endometrija. Zdravljenje je v prvi vrsti kirurško, obseg operativnega posega je določen glede verjetnosti ponovitve. Kirurškemu zdravljenju je lahko dodano obsevanje, sistemska terapija ali kombinacija obojega

Sustainable management in the Nature Park Kopački rit

Temeljno polazište u zaštiti prirode je očuvanje postojeće biološke raznolikosti. Način na koji se taj cilj može postići u zavisnosti je s načinom korištenja prirodnih bogastava. U radu će se na primjeru zaštićenog područja, tj. parka prirode analizirati koje su to smjernice i načini koji jamče upravljanje prema načelima održivosti

Ocena preživetja bolnic z napredovalim epitelijskim rakom jajčnikov; ali je neoadjuvantna kemoterapija učinkovitejši način zdravljenja kot primarna citoreduktivna operacija?

Izhodišča: Umrljivost zaradi raka jajčnikov je v svetu pomemben zdravstveni problem. Namen raziskave je bil primerjati uspešnost zdravljenja bolnic z napredovalim rakom jajčnikov z neoadjuvantno kemoterapijo pred operacijo ali s primarno citoreduktivno operacijo. Metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili bolnice, ki so bile zdravljene na Onkološkem inštitutu od januarja 2005 do decembra 2015 zaradi napredovalega epitelijskega raka jajčnikov (FIGO stadij IIIC/IV). Primerjali smo celokupno preživetje, petletno preživetje, obdobje brez ponovitve bolezni in uspešnost operacije glede na ostanek bolezni. Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni 302 bolnici, od katerih je 254 (84,1 %) bolnic prejelo kemoterapijo pred operacijo, 48 (15,9 %) pa jih je bilo zdravljenih s primarno citoreduktivno operacijo. Srednja starost preiskovank je bila 61 let (razpon 29–85 let). Celokupno preživetje bolnic in obdobje brez ponovitve bolezni v skupini, ki je prejela kemoterapijo pred operacijo, je bilo 24 in 9 mesecev ter 52 in 19 mesecev v skupini s primarno citoreduktivno operacijo. Pri bolnicah, zdravljenih s primarno citoredukcijo, je bilo petletno preživetje 35 %, pri bolnicah, zdravljenih s kemoterapijo pred operacijo, pa 15 %. V skupini s popolno primarno citoredukcijo, brez makroskopskega ostanka, in kemoterapijo po operaciji je bilo celokupno preživetje 54 mesecev, pri bolnicah, zdravljenih s kemoterapijo pred operacijo ter odloženo citoredukcijo brez makroskopskega ostanka pa 36 mesecev. Popolna primarna citoredukcija, brez makroskopskega ostanka, je bila narejena pri 35,4 % bolnic, po kemoterapiji pred operacijo pa se je popolna intervalna citoredukcija opravila pri 52,4 % operirank. Zaključek: V raziskavi so imele najdaljše celokupno preživetje bolnice s popolno primarno citoredukcijo in kemoterapijo po operaciji. Če je bolnica prejela kemoterapijo pred operacijo, se je verjetnost popolne odložene citoredukcije brez makroskopskega ostanka povečala, vendar je bilo kljub temu celokupno preživetje krajše kot pri bolnicah s popolno ali optimalno primarno citoredukcijo