Mirovne operacije kot oblika globalne mirovne preventive pred širjenjem groženj

Mirovne operacije so aktivnosti za vzpostavitev in ohranjanje mednarodnega miru, potekajo pod okriljem Organizacije združenih narodov, regionalnih organizacij, državnih alians ter ad hoc koalicij držav. V času hladne vojne so se razvile predvsem operacije za ohranjanje miru, v katerih je bila uporabljena vojaška sila, vendar z mandati, ki niso predvidevali uporabe orožja proti sprtim stranem. Obstaja vrsta tipologij mirovnih operacij, delijo se na operacije prve, druge in tretje generacije, tradicionalne in kompleksne, na opazovalne in oborožene, na operacije za ohranjanje miru, za graditev miru, za ustvarjanje miru, za vsiljevanje miru, za preventivno diplomacijo. Iz vseh tipologij je razvidno spreminjanje in prilagajanje mirovnih operacij novim kriznim potrebam. Najnovejše, t.i. politične mirovne operacije, so namenjene tudi pomoči pri oblikovanju novega političnega sistema. Povečanje števila operacij ter širjenje njihovih mandatovpovzročata veliko novih problemov pri učinkovitosti, usklajevanju aktivnosti ter pri reševanju konfliktov, zlasti zato, ker je težavno doseganjesoglasja svetovnih velesil o tem, kako vzpostaviti mir na nekem področju sveta. Sodobne mirovne operacije zaustavljajo morebitne grožnje svetovnemu miru tako, da krizo zadržujejo v regiji, kjer je nastala.Peace operations are activities to create and preserve international peace under auspices of United Nations Organization, regional organizations, states\u27alliances, and ad hoc states\u27 coalitions. The prevailing mode of Cold War operations was peacekeeping, mainly executed by military forces with low military force mandates. There are many different typologies of peace operations, showing the development and operation changes in accordance with the new crises situations. There are first, second and third generation of peace operationstraditional and complex operationsnon-armed monitoring andarmed peacekeeping operations, operations for peacemaking, peace building, peace enforcement and preventive diplomacy. The newly developed political peace operations are created to solve the conflicts and to build the new political system. Peace operations are supposed to stop the conflict and to limit the threats spreading out of the crisis area

Marko Bešker, Seka Kugler: Horizons of freedom

Obzorje slobod

Ritualizacija čustev v vojaški organizaciji

Emotions are very important for the functioning of military organization, although it has to set the expression of emotions and management with them. There are two groups of emotions that lay down the interaction in the military: entropic and stimulating. Entropic emotions are caused by the possibility to loose the life in war and by the possibility of killing other people. If not managed properly, these emotions would lead to psychological stress and posttraumatic stress disorder. Military organization has to ritualise the expression of emotions from both groups in order to lower the disorder, panic and psychological causalities. The stimulating emotions are developed to reach the unit cohesion, the readiness for training, and will to fight. The institutional emotions are the most desired in the military, but insome specific situations the impulsive emotions are acceptable, for example in heroic acts, which serve afterwards as a group ideal. Modern military organizations are facing the loss of traditional, institutional characteristics, and the entrance of post-modern values, as individualization of behaviour and free, more impulsive expression of emotions. The rituals to express the emotions are consequently more lax, modest, even absurd. The commanders are supposed to work with emotions in order to motivate soldiers.Vojaška organizacija deluje s pomočjo čustev, vendar mora njihovo izražanje natančno določiti, upravljanje z njimi pa močno institucionalizirati. Zaradi možnosti izgube življenja v vojni ter zaradi verjetnosti, da bo treba ubijati nasprotnike, se pri vojakih pojavljajo entropična čustva, ki vodijo v psihične zlome in posttravmatske stresne sindrome. Za omilitev ali preprečitev teh pojavov je potrebno izražanje čustev ritualizirati. Za doseganje kolektivne kohezije in pripravljenosti za urjenje ter sodelovanje v vojni je potrebno razviti in negovati spodbudna čustva, upravljati z njimi ter jih usmerjati v zastavljene cilje. Obstajajo situacije, v katerih so v vojski poleg institucionalnih čustev zaželena tudi impulzivna čustva, posebej ob herojskih dejanjih, ki potem služijo za zgled celotni skupini. Moderne vojaške organizacije, ki vse manj sodelujejo v vojnah, vse bolj pa v novih ne-vojnih vojaških operacijah, se srečujejo z izgubo tradicionalnih, institucionalnih značilnosti, obenem pa z vstopanjem postmodernih vrednot, predvsem individualizacije obnašanja in čustvovanja. Rituali za proizvajanje čustev postajajo bolj ohlapni, skromni, celo absurdni, kajti vojaki želijo ohranjati svoje individualno čustvovanje. Zaradi "komercialnih" zahtev organizacije so včasih prisiljeni, predvsem poveljniki ter poklicni vojaki, v hlinjeno čustvovanje oziroma "emocionalno delo"