Brez naslova

Razstava del nastalih pri izbirnem predmetu Keramika v 1. in 2. letniku Likovne pedagogike. Mentor izr. prof. Mirko Bratuša

Art principles in narrative illustration

This diploma is based on art theory of narrative illustrations. In theoretical part I describe the historical development of narrative illustration, both abroad and in Slovenia. It is followed by the artistic-theoretical part which contains a discussion about artistic problems of narrative illustrations in relation to illustrations from the book, which I have chosen to analyze. It is a story called "Patrick O'Brien, the Irish giant" from the Giants collection written by American writer Christopher Rawson and illustrated by Stephen Cartwright. Cartwright is the illustrator of all Rawson’s story collections about various mythological creatures such as dragons, witches, princesses and giants. I start with a breakdown of illustrations and narrative. I continue with a description of concepts abstract and iconic. Then I analyse the impact of individual expressive elements in the illustrations, describing their importance and characteristics. Next is an analysis of artistic articulations that can affect the expression on the illustration. This part also describes the importance of the humour in the illustration. The study develops from artistic-theoretical part into practical part where I create and analyse my own book illustration of the story "Patrick 0'Brien Irish Giant", covered throughout the entire artistic-theoretical part. I illustrate with different approaches, with different use of artistic expression and articulation as the original illustrator Stephen Cartwright. Art-teaching part contains an art preparation for children around 8-12, lesson would be suitable for painting workshops. I presented the narrative illustration to children by having them read the story from the aforementioned book. The children then individually created an illustration in their own articulation, illustrating the scene from the story that they remembered the most

Brez naslova

Razstava del nastalih pri izbirnem predmetu Keramika v 1. in 2. letniku Likovne pedagogike. Mentor izr. prof. Mirko Bratuša

Telesnost slike in risbe

Slikanje in risanje, ki se v zadnjem semestru študija na Oddelku likovne pedagogike redefinira kot povsem osebni izraz, se kaže kot dokazovanje površin iz katerih vznika ustvarjalčevo telo kot ustvarjalna duhovna substanca

Telesnost slike in risbe

Slikanje in risanje, ki se v zadnjem semestru študija na Oddelku likovne pedagogike redefinira kot povsem osebni izraz, se kaže kot dokazovanje površin iz katerih vznika ustvarjalčevo telo kot ustvarjalna duhovna substanca

Keramika razstava del nastalih pri izbirnem predmetu Keramika v 1. in 2. letniku Likovne pedagogike, mentor izr. prof. dr. Mirko Bratuša

Glina je prastara, brezoblična materija. Kdor pride v stik z njo, začuti potrebo, da bi ji dal obliko po svoji meri. Primerna je za roke, ki šele spoznavajo, kot za roke, ki poznajo vse nianse. Ob glini se človek sprosti v igri in resnem, načrtnem delu. V osnovi lahko o keramiki govorimo šele, ko glini, ki ji gospodari voda, preprečimo ponovni povratek v naravni krog vlaženja oziroma mehčanja in sušenja ter utrjevanja. To dosežemo z nadzorovanim ognjem, ki zahteva določeno stopnjo znanja in organiziranosti, kar je spet odvisno od načina obdelave in tehnike »okraševanja« izdelka. Na tej točki stopimo v krog, ki zahteva vse večjo disciplino in obvladovanje procesov. Rezultati kompleksnega dela se kažejo v rafiniranosti izdelkov ter v možnosti izbire oblik in izraznih vrednostih, uporabljenih v hotenih likovnih vsebinah. Pri predmetu Osnove keramike se študenti seznanijo z večino potrebnih tehnik in postopkov, ki jih kasneje nadgradijo in domislijo pri predmetu Kreativna keramika. Razstavljena dela ponujajo pogled na najbolj smele poizkuse študentov in demonstratorke Kristine Rutar, ki je za svoje delo prejela že več pomembnih priznanj. S podobnimi uspehi so razvoj keramike na Pedagoški fakulteti potrdili tudi drugi študenti. Vsem, ki so se upali izpostaviti s svojim delom, čestitam in jim želim uspešno raziskovanje tudi v prihodnje

Keramika razstava del nastalih pri izbirnem predmetu Keramika v 1. in 2. letniku Likovne pedagogike, mentor izr. prof. dr. Mirko Bratuša

Glina je prastara, brezoblična materija. Kdor pride v stik z njo, začuti potrebo, da bi ji dal obliko po svoji meri. Primerna je za roke, ki šele spoznavajo, kot za roke, ki poznajo vse nianse. Ob glini se človek sprosti v igri in resnem, načrtnem delu. V osnovi lahko o keramiki govorimo šele, ko glini, ki ji gospodari voda, preprečimo ponovni povratek v naravni krog vlaženja oziroma mehčanja in sušenja ter utrjevanja. To dosežemo z nadzorovanim ognjem, ki zahteva določeno stopnjo znanja in organiziranosti, kar je spet odvisno od načina obdelave in tehnike »okraševanja« izdelka. Na tej točki stopimo v krog, ki zahteva vse večjo disciplino in obvladovanje procesov. Rezultati kompleksnega dela se kažejo v rafiniranosti izdelkov ter v možnosti izbire oblik in izraznih vrednostih, uporabljenih v hotenih likovnih vsebinah. Pri predmetu Osnove keramike se študenti seznanijo z večino potrebnih tehnik in postopkov, ki jih kasneje nadgradijo in domislijo pri predmetu Kreativna keramika. Razstavljena dela ponujajo pogled na najbolj smele poizkuse študentov in demonstratorke Kristine Rutar, ki je za svoje delo prejela že več pomembnih priznanj. S podobnimi uspehi so razvoj keramike na Pedagoški fakulteti potrdili tudi drugi študenti. Vsem, ki so se upali izpostaviti s svojim delom, čestitam in jim želim uspešno raziskovanje tudi v prihodnje

Slike, risbe: razstava likovnih del študentov 3. letnika LP, mentorja prof. Z. Huzjan, doc. A. Brumen-Čop

Vzajemnost ideje in prakse Razstava 3.letnika LP PeF v Ljubljani-2011/12 Peti semester bolonjsko zgoščenih študijskih znanj pri predmetu Slikanje, se napaja z neposredno izkušnjo idej in praktičnih vaj, ki jih je ustoličila modernistično naravnana (n.pr. tudi Lyntonova) linearna zgodba polpretekle zgodovine likovne umetnosti. Njena osnovna naravnanost je raziskati področje slike oziroma analitično posredovanje v slikovnem polju, kjer je dovolj prostora tako za razumevanje že ustaljenih ustvarjalnih postopkov kot tudi za osebno izpovedno moč. Študent si s pomočjo razlage duha polpreteklega časa, z vzporedno likovnoanalitično ontologijo ter z razumevanjem statusa otroške risbe in njene pojavnosti, razpira lastne ustvarjalne možnosti, ki so nujne pri prestopanju v osebno sliko, oziroma za samostojno delo pri zaključnem izpitu. Tedenske triurne vaje so naravnane skozi likovne senzacije od klasične slike ter do konceptualnih praks. Kot stopnjevanje svetlobe in razumevanje snovnosti barve, razumevanje barvnega madeža in barvne ploskve (tudi barvnega polja), vzajemnost kolažiranih postopkov in geometrije robov ter prestopanj le teh, kot ekspresijo gestualnosti ali kot širitev v kiparsko dimenzijo. Ta likovni intelektualizem seveda potrebuje dovoljšnjo mero senzibilnost in občutljivosti (n.pr. odnos do barve in njene pojavnosti), kar se gradi postopoma, z individualnim delom pri vsakem študentu posebej, z primerjavami, prikazom in pogovorom, predvsem pa z izčrpnim razumevanjem vsake naloge posebej. Ob tem si študent pomaga z zapisi v osebno skicirko. prof:. Huzjan. Razstavljajo: Kristina BOŽIČ, Alja KOŠAR, Polona ČAMPA, Anja LAUTAR, Tjaša PFAJFAR, Sergeja GARTNER, Mojca JERAM, Aleksandra ZALOKAR, Karin BAJC, Daniela ZUPAN, Iris PLEŠNAR, Sabina HAŠIČ, Uršolina HORVAT, Jerneja STANONIK, Anja ŠKULJ, Karin MUGERLI, Anđelija SAMARDŽIJ

Slike, risbe: razstava likovnih del študentov 3. letnika LP, mentorja prof. Z. Huzjan, doc. A. Brumen-Čop

Vzajemnost ideje in prakse Razstava 3.letnika LP PeF v Ljubljani-2011/12 Peti semester bolonjsko zgoščenih študijskih znanj pri predmetu Slikanje, se napaja z neposredno izkušnjo idej in praktičnih vaj, ki jih je ustoličila modernistično naravnana (n.pr. tudi Lyntonova) linearna zgodba polpretekle zgodovine likovne umetnosti. Njena osnovna naravnanost je raziskati področje slike oziroma analitično posredovanje v slikovnem polju, kjer je dovolj prostora tako za razumevanje že ustaljenih ustvarjalnih postopkov kot tudi za osebno izpovedno moč. Študent si s pomočjo razlage duha polpreteklega časa, z vzporedno likovnoanalitično ontologijo ter z razumevanjem statusa otroške risbe in njene pojavnosti, razpira lastne ustvarjalne možnosti, ki so nujne pri prestopanju v osebno sliko, oziroma za samostojno delo pri zaključnem izpitu. Tedenske triurne vaje so naravnane skozi likovne senzacije od klasične slike ter do konceptualnih praks. Kot stopnjevanje svetlobe in razumevanje snovnosti barve, razumevanje barvnega madeža in barvne ploskve (tudi barvnega polja), vzajemnost kolažiranih postopkov in geometrije robov ter prestopanj le teh, kot ekspresijo gestualnosti ali kot širitev v kiparsko dimenzijo. Ta likovni intelektualizem seveda potrebuje dovoljšnjo mero senzibilnost in občutljivosti (n.pr. odnos do barve in njene pojavnosti), kar se gradi postopoma, z individualnim delom pri vsakem študentu posebej, z primerjavami, prikazom in pogovorom, predvsem pa z izčrpnim razumevanjem vsake naloge posebej. Ob tem si študent pomaga z zapisi v osebno skicirko. prof:. Huzjan. Razstavljajo: Kristina BOŽIČ, Alja KOŠAR, Polona ČAMPA, Anja LAUTAR, Tjaša PFAJFAR, Sergeja GARTNER, Mojca JERAM, Aleksandra ZALOKAR, Karin BAJC, Daniela ZUPAN, Iris PLEŠNAR, Sabina HAŠIČ, Uršolina HORVAT, Jerneja STANONIK, Anja ŠKULJ, Karin MUGERLI, Anđelija SAMARDŽIJ

Zaključna razstava študentov četrtega letnika Likovne pedagogike, študijsko leto 2012/2013

Letos lahko govorimo o izraziti psihični fiksaciji del, o arhaični razgaljenosti barvne gmote, linije in prostora. Barva in črta kot psihični opni vzpostavljata že omenjeno elementarnost in tako prevzemata vlogo stalnosti v podobi časa ki ga živimo. To skorajda zasanjano razraščanje tudi ne izbira nosilcev, ki so vse bolj variabilni, nestalni in fragmentarni. Struktura slike in risbe se je porazdelila in se kaže- enkrat kot knjiga, v velikost naših dlani, drugič je del večjega, galerijskega prostora sten in potem že obleži na podstavku kot najdeni predmet z eno izmed konceptualnih intervencij