Terminologija klinične prehrane: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja

Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo. Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov. Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo. Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo

Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled

Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov

Medical terminology: term-formation processes and abbreviations

Medicina danes (za razliko od preteklosti, ko so bili termini večinoma prevzeti iz klasičnih jezikov) izrazje večinoma prevzema iz angleščine, pri čemer so v ospredju kratični termini. V nalogi smo predstavili osnove splošne terminološke vede in zgodovino ter posebnosti medicinske terminologije. Analizirali smo dosedanje tipologizacije leksemov in terminov in razvili lastno tipologijo terminotvornih postopkov, ki ni uporabna le za analizo medicinske terminologije, ampak tudi za druga strokovna področja. Razvito tipologijo smo kritično ovrednotili s primerjavo z že obstoječimi tipologijami. Ker je prevzemanje iz angleškega jezika danes najbolj produktiven terminotvoren postopek, smo ovrednotili pomensko kalkiranje in razvili lasten dvorazsežnostni model izraženega prevzemanja, ki smo ga prav tako ovrednotili s primerjavo z obstoječimi teorijami (ustvarjeni model zajema vse možnosti, ki jih predvidevajo predhodne tipologije, omogoči pa še natančnejšo analizo prevzetih terminov). Uporabnost tipologije smo predstavili na enem izmed danes najbolj problematičnih področij medicinske terminologije – kratičnih terminih, ki smo jih analizirali podrobneje. V tujini so raziskovalci že pokazali, da je uporaba kratičnih terminov v kliničnem okolju lahko problematična, v slovenščini pa take raziskave še nimamo. Opredelili smo termine kratični termin, oponašalska kratica in mnemonična kratica ter analizirali procesa terminologizacije in determinologizacije v medicinski terminologiji. Ob tipologiji terminotvornih procesov in analizi kratičnih terminov smo po pregledu problematičnih mest, ki so jih dosedanji jezikovni normativni priročniki spregledali, oblikovali normativna priporočila, osvetlili pa tudi nadaljnja področja za raziskovanje. Pripravili smo tudi zasnovo za oblikovanje slovarja medicinskih krajšav in kratičnih terminov. Naloga lahko tako z več vidikov služi kot osnova nadaljnjemu raziskovanju področja medicinske terminologije.Medicine today (unlike in the past, when terms were mostly taken from classical languages) takes terms mostly from English, with abbreviation terms in the foreground. In this diploma thesis, we present the basics of general terminology, as well as the history and specifics of Slovene medical terminology. We have analyzed the current typologies of lexemes and terms and developed our own typology of the term-formation processes, which is useful not only for the analysis of medical terminology but can also be applied to the terminology of other professional fields. The developed typology was critically evaluated by comparison with the existing typologies. As acquisition from the English language is the most productive term-formation process today, we evaluated loan translations and developed our own two-dimensional model of expressed acquisition, which we also evaluated by comparing it with existing theories (the created model includes all the possibilities provided by previous typologies and enables an even more detailed analysis of the acquired terms). We presented the applicability of the typology in one of the most problematic areas of medical terminology today - short terms, which we analyzed in more detail. Abroad, researchers have already shown that the use of short terms in a clinical setting can be problematic, but such a research has not been provided regarding Slovene language so far. We defined the terms abbreviation term, imitative abbreviation, and mnemonic abbreviation, and presented the processes of terminologisation and determinologisation in medical terminology. In addition to the typology of term-formation processes and the analysis of abbreviation terms, and after having reviewed problematic aspects that have been overlooked by previous language normative manuals, we formulated normative recommendations and highlighted further areas for research. We have also prepared a design for creating a dictionary of medical abbreviation terms and short terms. The thesis can thus serve as a basis for further research in the field of medical terminology in several respects

Metaphor – neuroscientific basis

V preteklosti se je razvilo več pogledov na metaforo, v zadnjem stoletju pa se je s področja literarne vede in poetike teorija metafore preselila tudi v najrazličnejše druge vede. V nalogi so na kratko opisane glavne teorije metafore (substitucijska, primerjalna, interakcijska in kognitivna teorija metafore), omenjena pa je tudi slovnična klasifikacija metafor. Nevroznanstvene raziskave svoja dognanja umeščajo v okvire kognitivnih teorij, zato so v nalogi na kratko predstavljene tudi glavne teorije procesiranja figurativnega jezika in njihova nevroznanstvena osnova (model posrednega in neposrednega pristopa, na omejitvah temelječ pristop, teorija o potovanju metafore in teorija stopenjske poglavitnosti). Ker so teorije bolj usmerjene v procesiranje figurativnega jezika, je dodan komentar, zakaj in kako so pomembne tudi za poetično metaforo. Ob tem je dodan tudi kritičen komentar zasnov nevroznanstvenih raziskav in predlogi za metodološko izboljšavo. Predstavljena je tudi vloga razumevanja metafore pri različnih boleznih in možnost za uporabo razumevanja poetične metafore kot diagnostičnega sredstva.While several views on metaphor theory were already developed in the past, the theory of the metaphor has expanded from literary science and poetics to various other scientific fields in the last century. Herein we briefly describe the main theories of the metaphor (substitution, comparison, interactive and cognitive metaphor theory) and go over the grammatical classification of metaphors. Neuroscience often presents its findings in a way that incorporates the framework of cognitive theories. Therefore, this paper also briefly outlines the main theories of figurative language processing and their neuroscientific basis (model of direct and indirect access, constraint-based approach, career of metaphor theory and the graded salience hypothesis). Since these theories are more focused on the processing of figurative language, a commentary is added on why and how are they also important for poetic metaphors. We have also provided critical commentary on the concepts of neuroscientific research and suggested some methodological improvements. To show the importance of this field, we have also presented the role of understanding metaphor processing in various diseases and the possibility of using the understanding of poetic metaphor as a diagnostic tool

Amylin, Another Important Neuroendocrine Hormone for the Treatment of Diabesity

Diabetes mellitus is a devastating chronic metabolic disease. Since the majority of type 2 diabetes mellitus patients are overweight or obese, a novel term—diabesity—has emerged. The gut–brain axis plays a critical function in maintaining glucose and energy homeostasis and involves a variety of peptides. Amylin is a neuroendocrine anorexigenic polypeptide hormone, which is co-secreted with insulin from β-cells of the pancreas in response to food consumption. Aside from its effect on glucose homeostasis, amylin inhibits homeostatic and hedonic feeding, induces satiety, and decreases body weight. In this narrative review, we summarized the current evidence and ongoing studies on the mechanism of action, clinical pharmacology, and applications of amylin and its analogs, pramlintide and cagrilintide, in the field of diabetology, endocrinology, and metabolism disorders, such as obesity

Terminologija klinične prehrane: Načrt prehranskih ukrepov in organizacija prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah

Izhodišča: Na podlagi prehranske obravnave in postavljene diagnoze motnja prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje lahko oblikujemo posamezniku prilagojeni načrt prehranskih ukrepov. Ta je nujen, da vzdržujemo ali izboljšamo posameznikovo prehranjenost, pripravijo in izvajajo pa ga bolnik, njegovi bližnji in večstrokovna skupina, ki deluje v okviru različnih organizacijskih oblik ukvarjanja s klinično prehrano. Metode: Skupina 42 slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih zdravstvenih ustanov je oblikovala eksplicitni terminološki dogovor. Osnovnim pojmom s področja prehranske oskrbe in organizacijskih oblik klinične prehrane smo določili slovenski termin in ustrezno terminološko definicijo, pri čemer smo izhajali tako iz strokovne literature področja kot iz jezikoslovne literature. Temelj oblikovanja terminologije so terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo. Rezultati: V prispevku predstavljamo slovenske termine in terminološke definicije načrta prehranskih ukrepov, prehranske podpore in prehranske terapije. Opredelili smo tudi prehransko okolje, diete, paliativno prehrano in oblike hrane ter hranjenja v klinični prehrani. Opisali smo tudi možnosti za organizacijo prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. Zaključek: Poenoteno razumevanje osnovnih pojmov s področja prehranske terapije, prehranske podpore in organizacijskih oblik klinične prehrane je nujno za uspešno sporazumevanje med strokovnjaki, poenoteno poučevanje in razvoj ter vključitev organizacijskih oblik klinične prehrane v zdravstveni sistem