7 research outputs found

    PSIHOLOŠKI VIDIK KRONIČNE BOLEČINE V KRIŽU

    Get PDF
    U ovom čl anku želim istaknuti neka saznanja o psihičkim smetnjama, povezanim s kroničnim bolovima u križima. Bol je svakom poznat fenomen ali je isto tako subjektivno i osobno iskustvo, zbog čega je moramo razumjeti kao kompleksnost svih bolesnikovih osobina i njegove ličnosti.ln the contribution some cognitions about psyhological disturbances associated with chronic low - back pain are presented. Pain is a phenomena which is familiar to everyone, but it is also a subjectiv and personal experience and must be explaind as the product of the sufferer\u27s personal background, the interpersonal behavior and of the individual\u27s personality.Pričujoči prispevek želi predstaviti nekatera spoznanja o psihičnih motnjah povezanih s kronično bolečino v križu. Bolečina je vsakomur poznao fenomen, je pa tudi subjektivna in osebna izkušnja: zato jo moramo razumeti kot produkt bolnikove osebnostne strukture, njegovih osebnostnih lastnosti in interpersonalnega vedenja

    PREVENTIVA BOLEČINE V KRIŽU V OSNOVNEM ZDRA VSTVENEM V ARSTVU - Šola proti bolečini v križu

    Get PDF
    U članku je opisana bol u lumbalno - sakralnom predjelu križa i nJezma preventiva. Zbog njenog velikog socialno - ekonomskog problema, najvažnija je preventiva, koju može jedino fi zioterapeut stručno obraditi. Skola protiv bolova u križu je najpopularnija metoda rada s većim brojem bolesnika s bolovima u križima. Uglavnom je cilj većine škola povećati "brigu za sebe" i tako smanjiti i ostale probleme, koji su s tim povezani, npr.: intenzitet boli i absentizam.In the paper, bachache and its prevention in primary health care is treated.Because of its great socio - economic significance the importance of prevention of low - back pain, which can be bast treated by physical therapist, is pointed out. The low - back school is a popular method of dealing with the growing number of patients with back pain. The goal of most schools is to increase "self - care" behavious and thereby decrease other related problems, such as pain intensity and absenteeism.V članku je obravnavana bolečina v križu in njena prevencija v osnovnem zdravsLVenem varstvu. Zaradi njenega velikega socialno - ekonomskega pomena iz stopa preventiva bolečine v križu, ki jo lahko strokovno izvaja le fizioterapevt. Šola proti bolečini v križu je popularna metoda dela z večjim številom pacientov z bolečino v križu. Namen večine šol je povečati "skrb - zase" in s tem zmanjšati tudi ostale probleme, ki so stem povezani:npr. intenziteta bolečine in absentizem

    Učinkovitost vadbe v obogatenem okolju za izboljšanje ravnotežja pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo

    Get PDF
    Various physiotherapeutic methods and approaches play a significant role in the treatment of patients with Parkinson’s disease, including the use of enriched environments. Virtual reality (VR) as a type of enriched environment has the potential to create multiple sensory experiences and feedback, influencing various aspects of the patient’s information processing and response. The suitability for home use and the considerable impact on motivation highlight its advantages over alternative approaches. The objective of this review is to investigate the impact of VR-based exercise on balance outcomes among individuals with Parkinson’s disease. The inclusion criteria consisted Parkinson’s disease. The comparable improvements in balance observed between the experimental and control groups signify the potential effectiveness of VR-based exercises. This underscores the encouragement for further development in this technology, particularly focusing on fully immersive VR environments, which may yield superior effects in enhancing balance among individuals with Parkinson’s disease. of randomized controlled trials (RCTs) that examined the effects of exercise in a VR environment on individuals’ static and dynamic balance outcomes. In order to gather relevant studies, we conducted a comprehensive search across three databases. From a dataset of 625 records, we conducted a comprehensive full-text screening based on specific inclusion and exclusion criteria. This process resulted in the inclusion of 14 RCTs in our review. The emerging evidence regarding exercising in a VR environment does not definitively prove its superiority over standard exercise routines. However, studies have demonstrated that both the experimental and control groups showed comparable improvements in enhancing static and dynamic balance among individuals withPri zdravljenju Parkinsonove bolezni imajo pomembno vlogo različne fizioterapevtske metode in pristopi, med katere spada tudi uporaba obogatenega okolja. Navidezna resničnost kot vrsta obogatenega okolja ima potencial za ustvarjanje večkratnih senzoričnih izkušenj in povratnih informacij, ki vplivajo na različne vidike obdelave informacij in odzivov pacientov. Poleg tega je prednost vadbe v obogatenem okolju tudi v tem, da je primerna za domačo uporabo in deluje spodbudno. Namen tega dela je s pregledom literature ugotoviti, kakšni so učinki vadbe z navidezno resničnostjo na ravnotežje pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Vključitvena merila vsebujejo randomizirane kontrolirane raziskave, ki proučujejo učinke vadbe v okolju navidezne resničnosti na statične in dinamične rezultate ravnotežja posameznikov. Za zbiranje relevantnih raziskav smo obsežno preiskali tri baze podatkov. Med 625 zapisi smo temeljito preverili celotna besedila, upoštevajoč določena merila za vključitev in izključitev. S pomočjo tega postopka smo dobili 14 raziskav, ki smo jih vključili v svoj pregled. Na podlagi vključenih raziskav smo ugotovili, da nimamo dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da vadba v obogatenem okolju pomembno izboljša ravnotežje pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo v primerjavi s tradicionalno vadbo. Raziskave so pokazale, da sta eksperimentalna in kontrolna skupina pokazali primerljive izboljšave v statičnem in dinamičnem ravnotežju pri posameznikih. Primerljive izboljšave v ravnotežju, opažene med eksperimentalno in kontrolno skupino, kažejo potencialno učinkovitost vadb v okolju navidezne resničnosti. To potrjuje potrebo po nadaljnjem razvoju te tehnologije, še posebej osredinjenost na imerzivno obliko navidezne resničnosti, ki ima potencial za izboljšanje ravnotežja pri posameznikih s Parkinsonovo boleznijo

    Psihosocialni faktorji in pojavnost bolečine v križu pri poklicnih voznikih

    No full text
    Background and purpose: Professional drivers as a group are exposed to high risk of developing low back pain due to ergonomic factors and work conditions. The purpose of the study was to examine to what extent the low back pain occurs among Slovene professional drivers as a result of the development of various psychosocial factors. Methodology: The study involved 275 respondents (professional bus drivers, car/van drivers, international truck/lorry drivers, and ambulance car drivers). Hypotheses were tested using multivariate statistical method (regression analysis) and analysis of variance. Data were collected by structured questionnaire comprised of three parts: socio-demographic data, basic psychosocial factors causing low back pain, and incidence, duration and severity of low back pain as a result of psychosocial risk factors, was implemented. Results: The results of quantitative survey suggest that low back pain is mostly caused by lifting and carrying heavy loads, inadequate working conditions, poor physical fitness, regular nights out, shift work, and stress. Only the impact of gender on low back pain distress among professional drivers was confirmed, predominantly among bus drivers and lorry drivers on international routes. Low back pain occurrence was less common, albeit not statistically significant, among professional drivers of vans and passenger cars. Conclusion: Our study suggests that psychosocial factors are also important cause for the development of low back pain among professional drivers and can limit the quality of their social and professional lives.Ozadje in namen: Poklicni vozniki predstavljajo poklicno skupino, ki je zelo izpostavljena tveganjem, da razvije bolečino v križu zaradi ergonomski kot tudi psihosocialnih dejavnikov. Namen naše raziskave je ugotoviti pojavnost bolečine v križu pri poklicnih voznikih v Sloveniji kot rezultat različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja. Oblikovanje/Metodologija/Pristop: V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov iz Slovenije (poklicni vozniki avtobusv, poklicni vozniki osebnih avtomobilov, vozniki tovornjakov, taksisti in vozniki reševalnih vozil). Hipoteze smo testirali s pomočjo multivariatne statistične metode (regresijske analize) in analize variance. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz treh delov: osnovni demografski podatki, vprašanja v zvezi s psihosocialnimi dejavniki tveganja za bolečino v križu in posledice bolečine v križu, zaradi psihosocialnih dejavnikov. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da na bolečino v križu pri poklicnih voznikih najbolj vplivajo naslednji dejavniki: dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. V raziskavi smo ugotovili, da spol vplivaj na pojavnost bolečine v križu. Bolečino v križu imajo najpogosteje vozniki mestnega avtobusa in tovornih vozil na mednarodnih progah, najredkeje pa poklicni vozniki osebnih avtomobilov, vendar razlike niso statistično značilne. Sklep: Naša raziskava opozarja, da so tudi psihosocialni dejavniki tveganja tisti, ki lahko poklicnim voznikom povzročijo pojavljanje bolečine v križu in jim posledično zmanjšajo kvaliteto njihovega zasebnega in poklicnega življenja

    Psihosocialni faktorji in pojavnost bolečine v križu pri poklicnih voznikih

    Get PDF
    Background and purpose: Professional drivers as a group are exposed to high risk of developing low back pain due to ergonomic factors and work conditions. The purpose of the study was to examine to what extent the low back pain occurs among Slovene professional drivers as a result of the development of various psychosocial factors. Methodology: The study involved 275 respondents (professional bus drivers, car/van drivers, international truck/ lorry drivers, and ambulance car drivers). Hypotheses were tested using multivariate statistical method (regression analysis) and analysis of variance. Data were collected by structured questionnaire comprised of three parts: socio-demographic data, basic psychosocial factors causing low back pain, and incidence, duration and severity of low back pain as a result of psychosocial risk factors, was implemented. Results: The results of quantitative survey suggest that low back pain is mostly caused by lifting and carrying heavy loads, inadequate working conditions, poor physical fitness, regular nights out, shift work, and stress. Only the impact of gender on low back pain distress among professional drivers was confirmed, predominantly among bus drivers and lorry drivers on international routes. Low back pain occurrence was less common, albeit not statistically significant, among professional drivers of vans and passenger cars. Conclusion: Our study suggests that psychosocial factors are also important cause for the development of low back pain among professional drivers and can limit the quality of their social and professional lives.Ozadje in namen: Poklicni vozniki predstavljajo poklicno skupino, ki je zelo izpostavljena tveganjem, da razvije bolečino v križu zaradi ergonomski kot tudi psihosocialnih dejavnikov. Namen naše raziskave je ugotoviti pojavnost bolečine v križu pri poklicnih voznikih v Sloveniji kot rezultat različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja. Oblikovanje/Metodologija/Pristop: V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov iz Slovenije (poklicni vozniki avtobusv, poklicni vozniki osebnih avtomobilov, vozniki tovornjakov, taksisti in vozniki reševalnih vozil). Hipoteze smo testirali s pomočjo multivariatne statistične metode (regresijske analize) in analize variance. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz treh delov: osnovni demografski podatki, vprašanja v zvezi s psihosocialnimi dejavniki tveganja za bolečino v križu in posledice bolečine v križu, zaradi psihosocialnih dejavnikov. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da na bolečino v križu pri poklicnih voznikih najbolj vplivajo naslednji dejavniki: dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. V raziskavi smo ugotovili, da spol vplivaj na pojavnost bolečine v križu. Bolečino v križu imajo najpogosteje vozniki mestnega avtobusa in tovornih vozil na mednarodnih progah, najredkeje pa poklicni vozniki osebnih avtomobilov, vendar razlike niso statistično značilne. Sklep: Naša raziskava opozarja, da so tudi psihosocialni dejavniki tveganja tisti, ki lahko poklicnim voznikom povzročijo pojavljanje bolečine v križu in jim posledično zmanjšajo kvaliteto njihovega zasebnega in poklicnega življenja
    corecore