Terminologija klinične prehrane: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja

Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo. Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov. Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo. Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo

Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled

Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov

Improved synthetic route of incorporation of nanosilicon species into phenol-formaldehyde resin and preparation of novel ZnAl-layered double-hydroxide hybrid phenol-formaldehyde resin

Hybrid phenol-formaldehyde (PF) resins represent one of the most important niche groups of binding systems for composites. New industrial needs, environmental requirements, and price fluctuations have led to further research on materials with enhanced mechanical and thermal properties. The preparation of novel hybrid materials can be achieved by inclusion of various elements or functional groups in the organic polymer phenolic framework. Herein, we report the synthesis and characterization of a PF-based hybrid material with different nanoscale silicone species and ZnAl-layered double hydroxide (LDH). The main goals of this study were to improve the synthetic pathways of hybrid resin, as well as to prepare granulated composite materials and test samples and determine their characterization. Added inorganic species increased the glass-transition temperature by a minimum of 8 °C, which was determined using differential scanning calorimetry (DSC). Rheological properties (melting viscosity and flow distance) of the hybrid resin were measured. The homogeneity of distribution of added species across the organic matrix was evaluated with scanning electron microscopy (SEM). With synthesized new hybrid-binding systems, we prepared different granulated composite materials and evaluated them with the measurements of rheological properties (flow curing characteristics). Tensile strength of samples, prepared from granulated composite material, improved by more than 5%

Improved synthetic route of incorporation of nanosilicon species into phenol-formaldehyde resin and preparation of novel ZnAl-layered double-hydroxide hybrid phenol-formaldehyde resin

Hybrid phenol-formaldehyde (PF) resins represent one of the most important niche groups of binding systems for composites. New industrial needs, environmental requirements, and price fluctuations have led to further research on materials with enhanced mechanical and thermal properties. The preparation of novel hybrid materials can be achieved by inclusion of various elements or functional groups in the organic polymer phenolic framework. Herein, we report the synthesis and characterization of a PF-based hybrid material with different nanoscale silicone species and ZnAl-layered double hydroxide (LDH). The main goals of this study were to improve the synthetic pathways of hybrid resin, as well as to prepare granulated composite materials and test samples and determine their characterization. Added inorganic species increased the glass-transition temperature by a minimum of 8 °C, which was determined using differential scanning calorimetry (DSC). Rheological properties (melting viscosity and flow distance) of the hybrid resin were measured. The homogeneity of distribution of added species across the organic matrix was evaluated with scanning electron microscopy (SEM). With synthesized new hybrid-binding systems, we prepared different granulated composite materials and evaluated them with the measurements of rheological properties (flow curing characteristics). Tensile strength of samples, prepared from granulated composite material, improved by more than 5%

Clinical data of Serbian patients with C1-INH-HAE.

<p>Asympt: Asymptomatic; ND: Not determined</p><p>Clinical data of Serbian patients with C1-INH-HAE.</p

Mutations found in Serbian patients with C1-INH-HAE.

<p>New mutations are in boldface type.</p><p>¹Group 1 (nonsense, frameshift, large deletions/insertions, splicing defect, and mutations at Arg444) or group 2 mutations (missense mutations, excluding mutations at Arg444).</p><p>Mutations found in Serbian patients with C1-INH-HAE.</p

Mutations identified in the <i>SERPING1</i> gene in Serbian families with hereditary angioedema due to C1 inhibitor deficiency.

<p>Boxes showing the novel mutations identified are shaded in grey.</p

Terminologija klinične prehrane: Načrt prehranskih ukrepov in organizacija prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah

Izhodišča: Na podlagi prehranske obravnave in postavljene diagnoze motnja prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje lahko oblikujemo posamezniku prilagojeni načrt prehranskih ukrepov. Ta je nujen, da vzdržujemo ali izboljšamo posameznikovo prehranjenost, pripravijo in izvajajo pa ga bolnik, njegovi bližnji in večstrokovna skupina, ki deluje v okviru različnih organizacijskih oblik ukvarjanja s klinično prehrano. Metode: Skupina 42 slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih zdravstvenih ustanov je oblikovala eksplicitni terminološki dogovor. Osnovnim pojmom s področja prehranske oskrbe in organizacijskih oblik klinične prehrane smo določili slovenski termin in ustrezno terminološko definicijo, pri čemer smo izhajali tako iz strokovne literature področja kot iz jezikoslovne literature. Temelj oblikovanja terminologije so terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo. Rezultati: V prispevku predstavljamo slovenske termine in terminološke definicije načrta prehranskih ukrepov, prehranske podpore in prehranske terapije. Opredelili smo tudi prehransko okolje, diete, paliativno prehrano in oblike hrane ter hranjenja v klinični prehrani. Opisali smo tudi možnosti za organizacijo prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. Zaključek: Poenoteno razumevanje osnovnih pojmov s področja prehranske terapije, prehranske podpore in organizacijskih oblik klinične prehrane je nujno za uspešno sporazumevanje med strokovnjaki, poenoteno poučevanje in razvoj ter vključitev organizacijskih oblik klinične prehrane v zdravstveni sistem