Preparing men for childbirth and paternity

Uvod: Postati oče je najbrž edinstven in eden izmed najlepših trenutkov v življenju vsakega moškega. Pogosto so očetova čustva in doživljanja v pričakovanju novorojenca v senci bodoče matere. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo očetov z informacijami in podporo, ki jih prejmejo v šoli za bodoče starše in ob porodu, ter njihovo doživljanje in sprejemanje očetovstva. Metode: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, sestavljenega iz 43 trditev. Na podlagi neslučajnostnega, namenskega vzorčenja po sistemu snežne kepe je bilo v raziskavo vključenih 46 moških. Kriterij, ki ni dovoljeval vključitve, je bil čas od zadnjega poroda, ki ni smel presegati obdobja dveh let. Raziskava je potekala maja in junija 2012. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se večina anketiranih očetov strinja, da v šoli za bodoče starše dobijo dovolj informacij o porodu (55 %) in o njihovi vlogi med porodom (44 %). Njihovo prisostvovanje porodu je v 92 % temeljilo na lastni želji. Ob porodu je 46 % anketiranih izrazilo zadovoljstvo s podporo zdravstvenega osebja. Kljub celotni psihični in fizični pripravi je po mnenju 52,9 % anketirancev s približevanjem predvidenega datuma poroda strah naraščal. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da šola za bodoče starše moškim poda ustrezne informacije o porodnem procesu, prisostvovanje porodu pa po večini izhaja iz lastne želje. Zdravstveno osebje je, po mnenju anketiranih, nudilo zadovoljivo oporo, vendar je bil kljub temu strah pri večini moških prisoten. Vpogledi v odgovore anketiranih moških so pomembni za vse tiste zdravstvene delavce, ki spodbujajo k aktivnemu vključevanju partnerja v času nosečnosti in poroda.Introduction: Becoming a father is a unique and probably one of the most beautiful moments in a man\u27s life. The new or expectant father\u27s feelings and emotions are, however, often shaded by those of mothers. The purpose of the study was to determine the satisfaction of fathers with the information and support provided during prenatal classes and at childbirth, and their perception and acceptance of paternity. Methods: A descriptive research method was used in the study. The data were collected through an online questionnaire consisting of 43 statements. The survey was based on a non-probability snowball sampling method and included 46 men who had become fathers not more than two years prior to the study. The survey was conducted in May and June 2012. The data were processed with the Microsoft Excel 2010 programme. Results: According to the study results, the parenting education classes satisfied the majority of fathers as to the information on the birth process (55%) and their role during childbirth (44%). In 92%, they attended the childbirth on their own volition. At birth, 46% of respondents expressed satisfaction with the medical staff support. A good half of the respondents (52.9%) reported that despite comprehensive psychological and physical preparation, their anxiety increased as the due date of childbirth was approaching. Discussion and conclusion: The research findings confirm that antenatal classes provide future fathers with appropriate information about the process of labour and birth and that birth attendance was largely based on the fathers\u27 own volition. Even though medical staff offers all the necessary support, future fathers still experience fear and apprehension surrounding childbirth. The survey results are of great importance and benefit to all health professionals who encourage men\u27s active involvement in pregnancy and the birth process

Carboxylated Polyurethanes Containing Hyperbranched Polyester Soft Segments

hyperbranched polyester soft segments (HB PU) with functional carboxylic groups in order to enable the preparation of stable HB PU dispersions. Carboxylated hyperbranched polyurethanes were synthesized using a hyperbranched polyester based on 2,2-bis(methylol)propionic acid of the fourth pseudo-generation (Boltorn H40) and hexamethylene (HDI) or isophorone diisocyanate (IPDI). The reactivity of hyperbranched polyester with HDI was lower than expected, possibly due to the presence of less reactive hydroxyl groups in the linear repeat units. A gel was formed at mole ratios r_NCO/OH = 1:2 or 1:4. The synthesis of HB PU was performed with partly esterified hyperbranched polyester with lowered hydroxyl functionality. The carboxyl groups were incorporated in the HB PU backbone by reaction of residual hydroxyl groups with cis-1,2-cyclohexanedicarboxylic anhydride. HB PU aqueous dispersions were stable at least for two months, although their films were brittle. The tensile strength and Young's modulus of blends of linear and HB PU decreased with increasing content of HB PU whereas elongation at break remained nearly constant, which was explained in terms of looser chain packing due to more open tree-like hyperbranched structures

Površinska obrada nekih invazivnih vrsta drva

Due to their strong renewal power, the invasive tree species are spreading rapidly, especially in abandoned agricultural and forest areas and along traffic routes and water courses. One way of their restriction is the promotion of their use. In our research, we investigated surface finishing of wood of five selected invasive species in Slovenia, Box elder (Acer negundo L.), Black locust (Robinia pseudoacacia L.), Horse-chestnut (Aesculus hippocastanum L.), Honey locust (Gleditsia triacanthos L.) and Chinese sumac (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle), and compared it with the finishing of the European beech (Fagus sylvatica L.) wood. For coatings, we selected one-component waterborne finish on acrylate-polyurethane basis, one-component solventborne finish on polyurethane basis and tung oil as a natural finish. Several surface properties were investigated. We proved that surface hardness, resistance to impact and adhesion were very much related to interactions between the coating and the substrate, while resistance to cold liquids was only dependant on the type of the finish. It was also shown that, in general, finishing of woods of selected invasive tree species was not problematic. The only exception was Black locust wood on which tung oil cured very slowly.Invazivne vrste drva brzo se šire zbog izrazito jakog svojstva obnavljanja, posebice na zapuštenim poljoprivrednim i šumskim površinama te uz prometnice i vodotokove. Jedan od načina ograničavanja njihova širenja jest poticanje uporabe njihova drva. U ovom smo istraživanju proučavali površinsku obradu pet invazivnih vrsta drva u Sloveniji: negundovca (Acer negundo L.), bagrema (Robinia pseudoacacia L.), divljeg kestena (Aesculus hippocastanum L.), gledičije (Gleditsia triacanthos L.) i pajasena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle), u usporedbi s površinskom obradom bukovine (Fagus sylvatica L.). Kao premazni materijali upotrijebljeni su jednokomponentni vodeni lak na bazi poliakrilata i poliuretana, jednokomponentni otapajući poliuretanski lak i tungovo ulje kao prirodni premazni materijal. Pritom je ispitivano nekoliko svojstava površine. Dokazano je da tvrdoća površine, otpornost na udarce i adhezija izrazito ovise o međudjelovanju premaza i podloge, a otpornost na hladne tekućine ovisi samo o vrsti premaza. Također je dokazano da površinska obrada promatranih invazivnih vrsta drva nije problematična. Izuzetak je drvo bagrema, na kojemu se tungovo ulje vrlo sporo suši

Slovenstvo med potomci Slovencev - poročilo o študijskem potovanju po južni Ameriki

V okviru raziskovalnega dela na Inštitutu za izseljenstvo ZRC SAZU in magistrskega študija socialne in kulturne antropologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani sem se od konca marca do konca junija, tri mesece torej, mudil na študijskem potovanju po Južni Ameriki. Bivanje na tej celini je bilo nujno potrebno za dokončanje magistrskega dela z naslovom Narodnostna identiteta pri potomcih slovenskih izseljencev v Južni Ameriki, saj je tematika sveža in še razmeroma neobdelana. Ker si pri tovrstnem delu lahko le deloma pomagam s pisnimi viri, sta bila torej obiska in samo gibanje med potomci izseljencev nujna, magistrsko delo bo na ta način zgrajeno na raziskovalčevi osebni izkušnji, ki je nepogrešljiva pri kulturnoantropološkem raziskovanju

Petra Kramberger: »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«: Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese

Petra Kramberger: »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«: Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske intereseLjubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2015, 329 straniLeta 2015 je v zbirki Slovenske germanistične študije pri Znanstveni založbi ljubljanske Filozofske fakultete izšla obsežna monografija germanistke Petre Kramberger, namenjena raziskavi in podrobni analizi spodnještajerskega časnika Südsteirische Post [Južnoštajerska pošta]. Raziskava se umešča med kulturnozgodovinske, a bolj germanistično kot zgodovinsko obarvane študije o nemškem časopisju, ki je v preteklih zgodovinskih obdobjih, od konca 18. do prvih desetletij 20. stoletja, izhajalo na slovenskih tleh

SLOVENSKA MISIJONARKA PRI INUITIH

Članek izhaja iz pred kratkim zaključene raziskave - podoktorskega projekta - z naslovom Sodobni (slovenski) misijonar kot izseljenec. Ta skuša predstaviti in opisati misijonarja predvsem kot posameznika, nosilca določene kulture, ki se v svoji sicer prostovoljni poziciji znajde v svojevrstnem kulturnem precepu. Kot vsakdo je sprva deležen kulturnega šoka, nato pa je postavljen pred za "izseljenca" izrazito atipično nalogo: kot nosilec določenega poslanstva je dolžan ohranjati lastno kulturno identiteto in oznanjati svoje "sporočilo". To pa - kar je pri zadevi najbolj zanimivo in paradoksalno - najlažje doseže z veliko mero empatije in adaptacije v domači kulturi, ki neizbežno naredi nanj bolj ali manj močan vtis in s tem vpliva na njegovo osebno identiteto. Članek ob tem ugotavlja, da pravila asimilacije, ki veljajo v tako rekoč vseh drugih migracijskih situacijah, v tem primeru v največji meri ne štejejo, predvsem zaradi samega vzroka (začasne, velikokrat pa tudi permanentne) izselitve iz domače misijonarjeve kulture. Raziskava prinaša nekaj zanimivih opažanj in izsledkov. Tako na primer povzema, da so slovenski misijonarji v praktično vseh kulturah, v katerih se pojavljajo, znani kot odprti, tako za jezike kot za navade domačinov, do njih imajo neposreden, "partnerski" odnos. Sami zaključujejo, da gre v tem smislu pri misijonarjih očitno za razliko med pripadniki nekdanjih kolonialnih velesil in pripadniki majhnega (slovenskega) naroda, ki je bil v vsej svoji zgodovini prisiljen sprejemati zunanje vplive in se prilagajati. Avtor, ki se je v preteklosti bolj ali manj bežno že srečal z nekaterimi slovenskimi misijonarji (Venezuela, Brazilija, Čile, Argentina, Egipt, Bocvana), je v okviru raziskave opravil več polstrukturiranih intervjujev z misijonarji na dopustu, velik del primarnega dokumentarnega gradiva pa predstavljajo osebne izpovedi - pisma, pesmi, odgovori na vprašanja ipd., ki so jih raziskovalcu posredovali misijonarji sami. Pričujoča razprava se podrobneje dotika primera misijonarke s. Dorice Sever, ki deluje med kanadskimi Inuiti v 700-glavem naselju Repulse Bay (od maja dalje pa v "bližnjem" Gjoa Havnu). Velik del misijonarskega delovanja zavzema organizacijsko, socialno in pedagoško delo, ki v primeru, da domačini misijonarja gledajo samo "prek praznega krožnika", lahko predstavlja "nevarnost" za osnovno poslanstvo: oznanjanje (krščanske, katoliške) vere. V primeru s. Dorice Sever gre za drugačno družbeno-politično okolje, kajti Kanada je ena najbolj socialnih držav na svetu in v tem smislu dokaj močno skrbi tudi za večinoma brezposelne in v majhna umetna naselja ujete Inuite. Stereotip "lačnih zamorčkov" tu ne zamegljuje vprašanj, povezanih z vero in njenim oznanjanjem, kajti domačini so materialno razmeroma dobro "preskrbljeni", ne glede na to, da so pravzaprav popolnoma odvisni od državne pomoči. Misijonarka se daleč od doma še bolj zaveda svoje slovenske identitete, čeprav je mnenja, da je ta pravzaprav spet v breme samemu verskemu sporočilu, ki ga želi prenašati. Za razliko od še enega stereotipa o misijonarjih kot spremljevalcih kolonizacije lahko na primeru s. Dorice Sever opazimo, da so (sodobni slovenski) misijonarji pravzaprav izraziti "antiglobalisti", kajti kulturno zmedenim Inuitom ali drugim zapostavljenim ljudstvom skušajo vcepiti samospoštovanje, ljubezen do lastnega jezika, naroda in navad. Poleg tega svojo pozicijo "učitelja" pogosto prepletajo z izkušnjo "učenca", saj prav v kulturi domačinov iščejo nova spoznanja in dopolnjevanje lastnega duhovnega, kulturnega in intelektualnega védenja ali celo čutenja. S tem je povezano še eno od opažanj, da je namreč takorekoč za vsakega misijonarja ali misijonarko resnično močan šele kulturni šok, ki ga doživi ob vrnitvi v domače okolje. Članek je obogaten s pismom misijonarke in dopolnilnim intervjujem z njo, opravljenem na samem misijonu v Repulse Bayu

Slovenska politična emigracija v Argentini

The contribution summarises fundamental results of studying the phenomenon of Slovene political emigration in Argentina, and searches for causes for a beyond standard preservation of its ethnic identity. The author finds them in the reason and fashion of emigration, and in the hosting country; all the mentioned links to the political-ideological component of this in fact refugee emigration.Prispevek povzema temeljne izsledke preučevanja fenomena slovenske politične emigracije v Argentini in išče vzroke za nadstandardno ohranjenost njene etnične identitete. Najde jih v vzroku in načinu izselitve ter v sami državi gostiteljici, vse to pa (se) navezuje na politično-ideološko komponento te v bistvu begunske emigracije

Izzivi drugačnosti

Knjiga ugotavlja količino, potek, načine in vzroke izseljevanja Slovencev v Afriko in na Arabski polotok ter opisuje predvsem sedanje stanje. Prinaša prvi splošen prerez s kvantitativnimi podatki, kvalitativno analizo ter dokumentarnim gradivom. Besedilo se osredotoči na tri oziroma pet držav: Egipt, Južnoafriško republiko, Kenijo, pa tudi Jordanijo in Izrael – predvsem zato, ker se ob vendarle opaznejšem številu slovenskih izseljencev tam kažejo tudi zametki njihove organiziranosti z namenom zavestnega, načrtnega in celo formalnega ohranjanja slovenske kulturne oziroma narodne identitete