Das Präfix ne- in der kajkavischen Standardsprache

U radu se raspravlja o prefiksu ne- u kajkavskome književnom jeziku. Proučavaju se rječotvorbeni procesi u kojima sudjeluje, tvorbeni načini u kojima se javlja te se ispituje njegova frekventnost u tvorbi pojedinih vrsta riječi. Istražuju se i rječotvorbene i semantičke veze tvorenica s predmetkom ne- i riječi koje su ih motivirale.Das Präfix ne- in der kajkavischen Standardsprache In der vorliegenden Arbeit wird das Präfix ne- in der kajkavischen Standardsprache untersucht. Es wird festgestellt, dass dieses Präfix bei der präfixalen und bei der präfixal-suffixalen Ableitung aktiv ist. Durch das Präfix ne- werden am häufigsten Adjektive, Substantive, viel seltener Pronomina und Adverbien abgeleitet. Eine Analyse von semantischen Beziehungen zwischen präfigierten und nicht präfigierten Adjektiven und präfigierten und nicht präfigierten Substantiven hat ergeben, dass mit dem Präfix ne- unterschiedliche Antonymentype gebildet werden

Echte Movierungspaare in der kajkawischen Standardsprache

U radu se analiziraju pravi tvorbeni mocijski parnjaci u kajkavskome književnom jeziku. Utvrđuju se sufiksi produktivni u mocijskoj tvorbi u književnoj kajkavštini, njihova učestalost i korelativni parnjaci u kojima se javljaju. Rezultati se uspoređuju s osobitostima mocijske tvorbe u hrvatskome standardnom jeziku.Echte Movierungspaare in der kajkawischen Standardsprache In der vorliegenden Arbeit werden movierte Bildungen in der kajkawischen Standardsprache untersucht. Es wird festgestellt, dass in der Regel weibliche Personen und Tierbezeichunungen von den männlichen abgleleitet werden. Obwoht das Umgekehrte möglich ist, handelt es sich um Einzelnfälle. Bei der Movierung im Kajkawischen sind folgende Suffixe produktiv: -a, -aca, -ak, -arica, -cica, -ec, -ica, -ina, -inja, -iša, -ka, -kinja. Die meisten von den genannten Suffixen sind auch in der kroatischen Standardsprache produktiv. Nur die Suffixe -cica i -iša sind in der kroatischen Standardsprache keine Moviernungssuffixe. Der häufigste kajkawische Movierungssuffix ist, genau wie in der modernen Standardsprache, -ica. An der zweiten Stelle ist der Suffix -ka, besonders produktiv bei der Bildung weiblicher Nomina nationalia et regionalia

Verschiedene sprichwörtliche Redensarten – das erste kroatische phraseologische Wörterbuch

The first Croatian phraseological dictionary, compiled in German under the title Verschiedene sprichwörtliche Redensarten was published as a part of the conversational manual accompanying the last published grammar of the Kajkavian literary language, Grammatik der kroatischen Mundart. Its author, Ignac Kristijanović, had accomplished this pioneering undertaking against the contemporary practice, listing the idioms as separate phraseological units in form of a small phraseological dictionary, and not within the dictionary entries of the general dictionary. The paper deals with the macro- and microstructure of Kristijanović’s dictionary within the theoretical framework of the so-called Zagreb School of Phraseology (Menac, Fink-Arsovski).On the macrostructural level, the analysis focuses on the selection principles of the included units and their order in the dictionary. Special attention is paid to the question which material is included, ie. whether the dictionary contains only idioms defined in accordance with today’s phraseological theory and whether the author makes a distinction between idioms and other fixed multi-word expressions (collocations, proverbs).On the microstructural level, it is being examined which form of a idiom is taken as a lemma and how the Kajkavian idioms are translated on the German side of the dictionary (an equivalent German idiom; a German idiom and the explanation of its meaning; the description of the situation in which the idiom is being used). In addition, the question of dealing with synonymous idioms is discussed.In spite of a sporadically non-systematic treatment of structurally similar idioms as dictionary units, and taking into consideration that the Verschiedene sprichwörtliche Redensarten was compiled in the first half of the 19th century, Kristijanović’s dictionary can be viewed as an interesting and valuable contribution to Croatian and Slavic phraseology and phraseography.Im Jahre 1837 erschien in Zagreb die Grammatik der kroatischen Mundart von Ignac Kristijanović und drei Jahre danach auch das Wörterbuch Anhang zur Grammatik der kroatischen Mundart, was schon an sich ein Kuriosum darstellt, weil Wörterbücher gewöhnlich ein integraler Bestandteil damaliger Fremdsprachenlehrwerke waren. Der Anhang umfasst sechs Teile: Sammlung der notwendigsten Wörter (ein alphabetisch angeordnetes kajkavisch-deutsches und deutsch-kajkavisches Wörterbuch), Verschiedene sprichwörtliche Redensarten, Sprichwörter, Gespräche im Umgange zur Übung im Kroatisch-Reden und zur Erlangung der Geläufigkeit in der kroatischen Sprache, Vermischte Erzählungen und Verschiedene Briefe. Das Thema des vorliegenden Beitrags ist der dritte Teil des Wörterbuches, also Verschiedene sprichwörtliche Redensarten, der das erste kroatische phraseologische Wörterbuch darstellt. Trotz geringen Umfangs (circa 290 Seiten) gebührt ihm besondere Beachtung, weil es eine wesentliche Abweichung von der damaligen lexikographischen Praxis darstellt. Nämlich, bis zum Erscheinen des Anhangs war die lexikographische Bearbeitung fester Wortverbindungen eher unsystematisch und in allgemeinen Wörterbüchern integriert. In diesem Artikel wird der Versuch unternommen, phraseologische Äquivalenzbeziehungen in Kristijanovićs Wörterbuch nach den Grundsätzen der modernen Phraseologie zu erläutern. Besondere Aufmerksamkeit wird dabei seinen phraseologischen Methoden geschenkt: Wie stellt der Autor die Beziehungen zwischen Phrasemvarianten oder Rektionsvarianten dar und wie versucht er, durch die Kontextualisierung der kajkavischen Phraseme ihre Bedeutung einem deutschsprachigen Zielpublikum näherzubringen

Posljedice internacionalizacije u hrvatskome jeziku

Posljedice globalizacijskih procesa vidljive su i u jeziku kao tendencija k internacionalizaciji. Internacionalizacija, ili možda preciznije angloamerikanizacija, zahvatila je sve jezike modernoga svijeta. Hrvatski jezik nije iznimka. U ovom ćemo radu spomenuti samo neke od posljedica internacionalizacije, i to na leksičkoj, tvorbenoj i semantičkoj razini.The consequences of globalization processes are visible in language as tendencies towards internationalization. Internationalization, or more precisely Anglo-Americanization, has affected all modern languages in the world and the Croatian language is no exception. Due to the great influence of the English language, new development tendencies can be found on many language levels. All this stresses the need for standardologists to dedicate more serious consideration to this problem, and offer adequate and unified solutions, especially on the levels of orthography and word formation

Tjaša Markežič, Irena Stramljič Breznik, 2021: Feminativi v slovenskem jeziku

Prispevek predstavlja monografijo Feminativi v slovenskem jeziku Tjaše Markežič in Irene Stramljič Breznik

Jedino moje domoroce opominam... (kajkavski pogledi na ilirsku jezičnu koncepciju)

Krajem 18. i u prvoj polovici 19. st. – dakle u vrijeme hrvatskoga narodnog preporoda – kajkavski je književni jezik polifunkcionalan, standardiziran i normiran rječnicima, gramatikama i pravopisima te u stanju zadovoljiti sve komunikacijske potrebe svoga vremena. U radu se, temeljem analize narativa osoba, kao i podataka o njihovoj stvarnoj jezičnoj praksi i društveno-kulturnim životnim uvjetima (Novak 2012: 190), na primjeru četvorice značajnih kajkavskih autora toga vremena – Tomaša Mikloušića (1767. – 1833.), Ignaca Kristijanovića (1796. – 1884), Josipa Đurkovečkog (1761. – 1832.) i Ivana Krizmanića (1766. – 1852.) – raspravlja o kajkavskim pogledima na preporod i ilirsku jezičnu reformu

Jedino moje domoroce opominam... (kajkavski pogledi na ilirsku jezičnu koncepciju)

Krajem 18. i u prvoj polovici 19. st. – dakle u vrijeme hrvatskoga narodnog preporoda – kajkavski je književni jezik polifunkcionalan, standardiziran i normiran rječnicima, gramatikama i pravopisima te u stanju zadovoljiti sve komunikacijske potrebe svoga vremena. U radu se, temeljem analize narativa osoba, kao i podataka o njihovoj stvarnoj jezičnoj praksi i društveno-kulturnim životnim uvjetima (Novak 2012: 190), na primjeru četvorice značajnih kajkavskih autora toga vremena – Tomaša Mikloušića (1767. – 1833.), Ignaca Kristijanovića (1796. – 1884), Josipa Đurkovečkog (1761. – 1832.) i Ivana Krizmanića (1766. – 1852.) – raspravlja o kajkavskim pogledima na preporod i ilirsku jezičnu reformu

Jedan tip imeničkih složenica u kajkavskome književnom jeziku

Prispevek je tematsko vezan na en tip samostalniških zloženk v kajkavskem knjižnem jeziku, standardiziranem idiomu, ki je imel vlogo knjižnega jezika na območju severozahodne Hrvaške v obdobju od 16. stoletja do 30-ih let 19. stoletja in oblikovanja hrvaškega standardnega jezika na štokavski osnovi. Iz doslej objavljenih zvezkov Rječnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika in kartoteke Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje je izpisan korpus 300 samostalniških zloženk, ki imajo na prvem mestu samostalniško, na drugem mestu pa glagolsko sestavino in so nastale z medponsko-priponsko tvorbo. V prispevku je analizirana njihova struktura, dodan pa je tudi abecedni popis pripon, aktivnih pri njihovi tvorbi. Ker je zlaganje opredeljeno kot redek tvorbeni postopek slovanskih jezikov, so v prispevku obravnavani tudi vzroki za njihovo številčnost v kajkavskem knjižnem jeziku. Z namenom ugotoviti, ali gre za hapakse posameznih avtorjev in leksikografov, so analizirani viri, v katerih so prisotni, in njihova potrditev. Izpostavljena je tudi možnost, da je bil povod za njihov nastanek kalkiranje latinskih in nemških modelov.The topic of this paper is the description of a type of nominal compound in the Kajkavian literary language – the standardized idiom that had performed the function of standard language in North-West Croatia in the period between the sixteenth century and the 1830s and the formation of the Croatian Standard language constructed on the basis of the Štokavian dialect. From the published volumes of the Dictionary of Kajkavian Literary Language (Rječnik kajkavskoga književnoga jezika), and the card files of the Institute of Croatian Language and Linguistics, a corpus was excerpted containing around 300 nominal compound words whose first root morpheme is a noun and the second root morpheme is a verb and which were formed by means of blending and suffixation. This paper analyzes their structure and presents an alphabetical list of productive suffixes in the word-formation processes. Since composition is considered to be a rare word formation process in the Slavic languages, this paper discusses the reasons for such a large number of compound words in the Kajkavian literary language. The analysis is based on the sources in which the compound words are found, as well as their attestation, with a goal of determining whether they are hapax legomena of single authors or lexicographers. It is also noted that there is a possibility that the incentive for the creation of a large number of compound words came from calques from Latin and German models