'Dodobre me je očaralo': Izkušnje občinstva različnih tipov in žanrov gledališča v štirih evropskih mestih

Članek preiskuje podobnosti in razlike v načinih, kako gledalci doživljajo gledališke predstave. Slednje so urejene v skupine širokih, transnacionalno navzočih tipov, kot so govorjeno gledališče, ples, glasbeno gledališče in kleinkunst. Naše ugotovitve temeljijo na analizi obširnih podatkov, zbranih v Projektu za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov (STEP) prek kvantitativne in kvalitativne raziskave občinstva v obdobju 2010-2014 v Groningenu (Nizozemska), Tartuju (Estonija), Debrecenu (Madžarska) in Tynesidu (Velika Britanija). Iz rezultatov razberemo portret na splošno zelo zadovoljnega občinstva z majhnimi, a pomembnimi razlikami med različnimi tipi in mesti. Analizo smo izvajali po dveh med seboj povezanih poteh: dimenzije gledališke izkušnje na osnovi dopolnjene različice van Maanenovega modela TEAM smo primerjali s skupki ključnih besed, ki izpostavljajo določene vidike gledalčeve izkušnje. Raziskava je uspela osvetliti specifične vzorce recepcije gledališke umetnosti, ki podžigajo vznemirljivo debato o tem, kako tolmačiti določene ključne sestavne dele gledališke izkušnje: vživljanje, osebni in družbeni pomen, spoznavno in čustveno vpletenost ter kompleksnost. Ključne besede: gledališka recepcija, gledališka izkušnja, tipi gledališča, gledališki žanri, izkustvene vrednote, mednarodno primerjalno gledališko raziskovanje, STE

'I was utterly mesmerised': Audience experiences of different theatre types and genres in four European cities

This article investigates the similarities and differences on how spectators experience theatre performances grouped along large, transnationally present types as Spoken Theatre, Dance Theatre, Musical Theatre and Kleinkunst. Our findings are based on the analysis of the extensive data collected by the Project on European Theatre Systems (STEP) through a quantitative and qualitative audience research between 2010-2014 in Groningen (NL), Tartu (EE), Debrecen (HU) and Tyneside (UK). The results portray a generally very satisfied audience with small but significant differences between the types and the cities. The analysis is carried out along two interconnected tracks: dimensions of theatrical experience, based on a revised version of Van Maanen’s TEAM model, are compared to clusters of keywords, which emphasise certain aspects of spectators’ experience. The research manages to highlight specific patterns of theatre reception that fuel an exciting discussion on how to interpret certain key components of theatre experiences: immersion, personal and social relevance, cognitive and emotional engagement, complexity. Keywords: theatre reception, theatrical experience, theatre types, genres, experiential values, international comparative theatre survey, STE

Spectators, who are they? A demographic analysis of theatre audiences in four European cities

When speculating on how theatre functions in a society, the most obvious questions are how many people make use of the theatre that is on offer and, subsequently, which parts of the population make use of what types of theatrical events. In this article, both questions are answered for the cities of Debrecen in Hungary, Groningen in the Netherlands, Tyneside in the United Kingdom and Tartu in Estonia. After explaining the research design within the STEP City Study and some methodological difficulties, we attempt to present a precise picture of the different audiences, their preferences and frequencies of theatre visits. Based on the data collected in these four cities, comparative conclusions may be drawn about the parts of the population which make use of the theatre supply in general and in more detail. One remarkable outcome is that in Groningen, 8.4% of the city population makes use of the professional theatre supply for adults, whereas in Tartu, this percentage is 20.7%. Keywords: theatre audience, international comparative theatre survey, Debrecen, Groningen, Tartu, Tyneside, STE

Gledalci, kdo so?: Demografska analiza gledališkega občinstva v štirih evropskih mestih

Ko razmišljamo, kako gledališče deluje v družbenem okviru, sta najočitnejši vprašanji, koliko ljudi se poslužuje gledališke ponudbe in, posledično, kateri deli prebivalstva si ogledajo določene tipe gledaliških dogodkov. V članku na obe vprašanji odgovorimo ob primerih madžarskega mesta Debrecen, nizozemskega mesta Groningen, britanske pokrajine Tyneside in estonskega mesta Tartu. Ko pojasnimo, kako je bila zasnovana raziskava v okviru Študije mest, in razrešimo nekatere metodološke težave, poskušamo predstaviti natančno sliko različnih vrst občinstva, njegovih preferenc in pogostosti obiskov gledališča. Na podlagi podatkov, zbranih v omenjenih štirih mestih, je mogoče na splošno in podrobneje priti do primerjalnih sklepov o delih prebivalstva, ki si ogledajo gledališko ponudbo. Eden od zanimivih rezultatov pokaže, da v Groningenu poklicno gledališko ponudbo za odrasle izkoristi 8,4 % mestnega prebivalstva, medtem ko v Tartuju primerljivi delež znaša 20,7 %. Ključne besede gledališko občinstvo, raziskovanje občinstva, mednarodno primerjalno gledališko raziskovanje, Debrecen, Groningen, Tartu, Tyneside, STE