Balkànyi, M.

Edelman, J.

Szabó, A.

Toome, H.-L.

van Maanen, H.

Wilders, M.L.

Šorli, M.

Ko razmišljamo, kako gledališče deluje v družbenem okviru, sta najočitnejši vprašanji, koliko ljudi se poslužuje gledališke ponudbe in, posledično, kateri deli prebivalstva si ogledajo določene tipe gledaliških dogodkov. V članku na obe vprašanji odgovorimo ob primerih madžarskega mesta Debrecen, nizozemskega mesta Groningen, britanske pokrajine Tyneside in estonskega mesta Tartu. Ko pojasnimo, kako je bila zasnovana raziskava v okviru Študije mest, in razrešimo nekatere metodološke težave, poskušamo predstaviti natančno sliko različnih vrst občinstva, njegovih preferenc in pogostosti obiskov gledališča. Na podlagi podatkov, zbranih v omenjenih štirih mestih, je mogoče na splošno in podrobneje priti do primerjalnih sklepov o delih prebivalstva, ki si ogledajo gledališko ponudbo. Eden od zanimivih rezultatov pokaže, da v Groningenu poklicno gledališko ponudbo za odrasle izkoristi 8,4 % mestnega prebivalstva, medtem ko v Tartuju primerljivi delež znaša 20,7 %. Ključne besedegledališko občinstvo, raziskovanje občinstva, mednarodno primerjalno gledališkoraziskovanje, Debrecen, Groningen, Tartu, Tyneside, STE

International Migration, Integration and Social Cohesion online publications

Slovene

Gledalci, kdo so?: Demografska analiza gledališkega občinstva v štirih evropskih mestih

https://pure.uva.nl/ws/files/2688940/167391_Amfiteater_Gledalci_kdo_so.pdf

Gledalci, kdo so?: Demografska analiza gledališkega občinstva v štirih evropskih mestih

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

International Migration, Integration and Social Cohesion online publications