Medijska produkcija

Medijska produkcija je krovni pojem, ki zajema vse postopke priprave, produkcije, obdelave in razširjanja medijskih vsebin in storitev na sodobnih medijskih platformah. Po prehodu iz analogne v digitalno radiodifuzijo ob koncu prvega desetletja 21. stoletja, ki je združil zahteve po političnih, tehnoloških in strukturnih spremembah vlog medijskih producentov in njihovega dostopa do medijskih občinstev, so tradicionalni mediji opustili vlogo edinih producentov medijskih vsebin in ob manjšem deležu lastne produkcije vse bolj postajajo podjetja in ustanove za naročanje, nakupovanje, prodajo in razširjanje medijskih vsebin. Do teh sprememb je prišlo in še potekajo pod vplivom medijske konvergence, združevanja ne le medijskih vsebin na novih spletno posredovanih medijskih platformah, ampak tudi produkcijskih procesov in načinov razširjanja medijskih vsebin med uporabniki. Nove tehnologije in na njih zasnovane naprave so spremenile naravo posameznih tradicionalnih medijskih poklicev (novinarjev, snemalcev in montažerjev), ter nabor znanj, ki so po novem potrebna za opravljanje teh del, organizacijo dela in celovito delovanje medijskih podjetij in ustanov. Prišlo je tudi do demonopolizacije nekaterih poklicev, zlasti novinarskega, saj je finančna dostopnost novih, večopravilno zmogljivih mobilnih naprav omogoča razvoj tudi drugih oblik novinarstva, ko so državljansko, skupnostno in novinarstvo na družabnih omrežjih. Pod vplivom tehnološko pogojenega optimizma v praksi prihaja do enačenja vlog poklicev, ki dejansko sodelujejo v produkciji medijskih vsebin, in vlog tistih, ki medijsko produkcijo samo posnemajo. Spreminja se tudi definicija medijev, pri čemer mednje pogosto nekritično uvrščajo tudi oblike komuniciranja, ki z mediji nimajo veliko skupnega