Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji : združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca

Gozdovi plemenitih listavcev so bili v Sloveniji na podlagi povsem novih znanstvenih izhodišč sistemsko opredeljeni v pregledni Tipologiji gozdnih rastišč (2012). V okviru tega so bili na podlagi ekologije in višinske razprostranjenosti opisani naslednji rastiščni tipi: podgorsko-gorsko lipovje na karbonatnih in mešanih kamninah, podgorsko pobočno velikojesenovje na karbonatnih in mešanih kamninah, gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah in podgorsko-gorsko javorovje s praprotmi na silikatnih kamninah. V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili omenjene štiri rastiščne tipe s pripadajočimi asociacijami/združbami. Opisali so ključne značilnosti tipov gozdov plemenitih listavcev, kot so razširjenost,geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinskevrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstveni pomen in ogroženost. Vsakega od štirih rastiščnih tipov smo ilustrirali s slikami značilnih rastiščnih in sestojnih razmer ter diagnostičnih vrst

The return of edible wild growing plants to every day nutrition

V magistrski nalogi proučujem uporabo divje rastočih rastlin v vsakdanji prehrani. Zanima me vedenje uporabnikov užitnih divje rastočih rastlin kot dela novejšega trenda vnovičnega odkrivanja starih receptov in divjih prehrambnih sestavin, njihovo dojemanje užitnih divje rastočih rastlin ter kako, koliko in zakaj jih uporabljajo v prehrani. Danes v prehrano znova uvajamo divje rastline, ki so bile na jedilnikih predvsem v času vojn in pomanjkanja (npr. divji regrat, čemaž, šparglji, hren, hmelj, gobe, smrekovi vršički, gozdne jagode in drugi gozdni sadeži). Raziskujem oživljeni proces »udomačevanja« divjih rastlin kot del obsežnega in kompleksnega novodobnega eko gibanja oziroma vnovičnega odkrivanja skritih zakladov narave. Ugotavljam, kateri so motivi za poseganje po tovrstnem prehranjevanju. Predvidevam, da so to poleg želje po zdravi, naravnejši, ekološki hrani kot nadomestku za kontaminirano industrijsko prehrano tudi rekreacija, modni trend, nova oziroma stara verovanja v zdravilno moč narave in ekonomski vidik. Zanimajo me tudi kulturno pogojene razlike ter sociodemografske dimenzije kot pospeševalci oziroma zaviralci te nove prakse.I intend to study the usage of wild growing plants in every day nutrition. I am interested in knowledge of users of wild plants as a part of the newest trend of rediscovering of the old recipes and wild ingredients, their perception of edible wild growing plants, how, how much and why they use them in food preparation. Today, we are reintroducing the use of wild plants in nutrition that were on the menu mainly in war and deficiencies times (for example wild dendelion, wild garlic, aspargus, horse radish, hops, mushrooms, spruce buds, forest berries and other forest fruits). I\u27m interested in revitalized process of »domestication« of wild plants as part of extensive and complex modern eco- movement or the rediscovery of hidden treasures of nature. I intend to explore the motives for intervening in this type of nutrition. I assume that this are besides the desire for a healthier, more natural, organic food, as a substitute for contaminated industrial food, also recreation, a fashion trend, new or old beliefs in the healing power of nature and an economic aspect. I am also interested in cultural- related differences, sociodemographic dimensions as accelerators or inhibitors of this new practice