1,113 research outputs found

    Treatment of forest stands in the forest planning on the case of Bohinj and Pohorje forest areas

    Get PDF
    V raziskavi smo analizirali značilnosti izločanja in obravnavanja sestojev v gozdnogospodarskem načrtovanju na primeru objektov Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950ha gozdov. Analizo negovalnih enot ter primerjavo negovalnih enot in sestojev smo opravili na sistematično izbranem vzorcu devetindvajsetih oddelkov (9 % površine gozdov) v objektu Bohinj in petindvajsetih oddelkov (10 % površine gozdov) na Pohorju. Povprečna površina izločenih sestojev v Bohinju znaša 1,04 ha (Me = 0,53 ha), na Pohorju pa 2,30 ha (Me= 1,33 ha). Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha (Me = 0,95 ha) v Bohinju in 1,88 ha (Me = 0,92 ha) na Pohorju. Na velikost izločenih sestojev predvsem značilno vplivajo struktura gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja v posameznem območju.The research focused on the mapping, classifying and dealing with forest stands in forest management planning. Stands were analysed in the forest areasof Bohinj (Forest management region Bled) and Pohorje (FMR Maribor) with a total area of 29,95 0 hectares. Analyses of silvicultural units were carried out on a systematically selected sample, amounting to 9 % and 10 % of forest area at the Bohinj and Pohorje sites, respectively. The average area of delineated stands at the Bohinj site was 1.04 ha (Me = 0.5 3 ha) and 2.30 ha (Me = 1.33 ha) in the Pohorje site. The average area of silvicultural units is 2.00 ha (Me = 0.95 ha) at Bohinj and 1.88 ha (Me = 0.92 ha) at Pohorje sites. The size of stands depends mostly on stand structure, surveyor, site conditions, forest management practices and tradition

    Management of silver fir (Abies alba Mill.) in Slovenia

    Get PDF
    V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.In the paper, we analysed the structure and developmental characteristics of forest stands with silver fir in Slovenia, the management and cut in four forest site strata, where silver fir occurs. We used databases from the Slovenia Forest Service. In growing stock (GS) of silver fir, large (dbh=30-49cm) and very large (d=50 cm and more) diameter trees account for 84.9 % at the national level. The highest share of very large diameter silver fir trees (45 %) is in Dinaric silver fir forests and silver fir-beech forests(B), the lowest in silver fir forests with fern and silver fir forests on non-carbonate ground (C). The dbh structure of GS, number of silver fir trees recorded from two subsequent measurements from permanent sampling plots,rising mean dbh of harvested silver fir trees all indicate general agingand regression of silver, which is typical of stratum B but not in all other strata. The ingrowth of silver fir in 10 years is highest in stratum C (19.2 trees/ha), the lowest in B (4.2 trees/ha). In the latter, cut intensity (22.3 % of GS), the mean dbh of harvested silver firs are highest, too. For active conservation of silver fir, reduction of the impact of large ungulates and differentiated silviculture with longer regeneration periods is of crucial importance. Some other measures are also suggested

    Socio-economic importance of forests in the Alps

    Get PDF
    Prispevek obravnava gozd v alpskem prostoru in njegov pomen tako za lastnike kot družbo nasploh. Medtem ko je interes lastnikov predvsem v neposrednih ekonomskih učinkih gozdov, je družbeni pomen gozdov precej širši in vključuje tudi posredne učinke. Uskladitev teh na videz nasprotujočih si interesov, s čimer bi bil omogočen trajnostni razvoj alpskega prostora, je zahtevna naloga,ki pa ni nerešljiva.The importance of forests in the Alps is presented, both from the aspect of their owners and the society in general. While the owners strive primarily fordirect economic benefits from their forests, the societal importance has a wider range. Harmonising these expectations and thus enabling sustainable development of the Alpine area is a challenging but solvable task

    Gozd in les : Slovenski gozd za Slovenijo

    Get PDF

    Forest and Wood: Slovenian Forest for Slovenia

    Get PDF

    Stroški gospodarjenja za splošno koristne funkcije gozdov

    Get PDF
    corecore