Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji

Članek na temelju pregleda obstoječe družbenokulturne, ekonomske organiziranosti italijanske narodne skupnosti, njenega pravnega položaja in spreminjajoče se demografske strukture ter analize rezultatov treh empiričnih študij, izvedenih na območju slovenske Istre v obdobju 2000-2002, predstavi družbeno (samo)umestitev pripadnikov italijanske narodne skupnosti. Samoocena položaja pripadnikov italijanske manjšine temelji večinoma na podatkih, pridobljenih z uporabo kvalitativne metodologije raziskovanja (avto-/biografije in polstrukturirani intervjuji), prejeta dognanja pa so ponekod dopolnjena z rezultati kvantitativnih raziskav. Ugotovitve opozarjajo na problematičnost enoznačne ocene družbenega položaja italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri, saj se za eksplicitnejšo pozitivno podobo in ugodnim pravnim statusom skrivajo tudi pokroviteljska obravnava in izrazi nezadovoljstva manjšine.Based on the existing socio-cultural and economic organisation of the Italian national community, its legal status and changing demographic structure, and on analyses of results of three empirical studies conducted on the territory of Slovenian Istria from 2000 through 2002, the article aims to present the social (self) placement of members of the Italian national community. The self-evaluation of the status of members of the Italian national community is mostly based on data acquired through the application of qualitative research methodology (auto/biographies and semi-structured interviews). The research findings are also supplemented by the results of quantitative research. Given that an explicitly positive image and favourable legal status conceal a patronising treatment and dissatisfaction occasionally expressed by minority members, the research findings emphasise the problematic nature of any homogeneous evaluation of the social status of the Italian national community in Slovene Istria

Dileme prostorske in družbene umeščenosti etničnih skupin v večkulturnih družbah

Članek predstavlja dileme, s katerimi se soočamo pri udejanjanju politik večkulturnosti in medkulturnosti v kulturno pluralnih družbah. Pri tem je posebej izpostavljena problematičnost in kompleksnost vprašanj prostorske (s posebnim poudarkom na rezidencialni segregaciji) ter družbene umestitve neavtohtonih (priseljeniških) skupin v dana družbena okolja. V tem okviru so predstavljeni prevladujoči modeli rezidencialnih namestitev priseljeniških skupin v ameriškem in evropskem kontekstu ter njihove značilnosti. V nadaljevanju so predstavljeni in reflektirani nekateri izbrani modeli večkulturnega sobivanja ter na primeru študije primera slovenske Istre izpostavljene pasti in zagate dejanskega udejanjanja "idealne" večkulturne (oziroma medkulturne) družbe

Die Entstehung einer Politik des legalen Schwangerschaftsabbruchs. Geschichtliche Analysen und Einflüsse durch EG-Regelungen. Fallstudie: Republik Irland

Abortion, as a measure of fertility regulation, has been a well-known practice in all human societies. With the rise of modern state this special issue, with the large and complex medical, social and legal implications, begins to be regulated by the specific legislation within a single state. The present paper focuses on the abortion legislation process in the Republic of Ireland from 1921 up to 1992. A special emphasis is laid on the legislation changes, policy making process and abortion policy historical background. Moreover, the location of the main factors and circumstances, with a particular stress on the impact of the European Community regulations, which have influenced these changes, is made. In dealing with the topic one might expect a strong ideological impact, as the powerful Catholic philosophy has been one of the most evident historical characteristics marking the former British colony. Finally, the Esping-Andersen\u27s typology of welfare regimes as an explanatory theoretical model of the Irish social policy system and the specific area of AB policy is used.Članak obrađuje proces prihvaćanja i promjena zakonodavstva povezanog s pitanjem pobačaja u Republici Irskoj. Njegovi su središnji ciljevi povijesni pregled zakonodavnih spisa (od 1921. do 1992. godine) koji se bave tim područjem te povijesna analiza sudionika i događaja koji su utjecali na mijenjanje zakonodavstva toga specifičnog područja socijalne politike. Posebno je prikazan utjecaj Europske zajednice, a s pomoću Esping-Andersenova modela režima javne skrbi navedeni je segment socijalne politike postavljen u teorijski kontekst. Dva temeljna obilježja određuju irsko zakonodavstvo pobačaja: relativna vremenska statičnost (konzervativnih) zakonodavnih spisa te utjecajna povijesna nazočnost Katoličke crkve i njezina ideološka pozicija. Nepromjenljivost irske politike pobačaja označuje i utjecaj protupobačajnih lobija, koji su nastali početkom 80-ih godina, s jasnim ciljem sprečavanja liberalizacije restriktivnoga zakona do koje bi mogli dovesti procesi modernizacije i sekularizacije koji su zahvatili Republiku Irsku 60-ih godina ovoga stoljeća. "Preventivnom" pristupu tradicionalističkih lobija suprotstavili su se zagovornici "izbora" i postupne liberalizacije zakona te usklađivanja irskoga zakonodavstva sa zakonima Europske zajednice. Modernizacija, sekularizacija, opća liberalizacija vrijednosti te utjecaj Europske zajednice i pojedinih ključnih događaja ("X primjer") odrazili su se na referendumu 1992. godine na kojem je irski narod liberalizirao zakonodavstvo pobačaja, ne u smislu njegove legalizacije, već kao prava na putovanje (u neku drugu članicu Europske zajednice radi pobačaja), prihvaćanje ključnih informacija i usluga drugih država članica povezanih s pobačajem.Der Artikel beschäftigt sich mit Änderungen bestehender Rechtsvorschriften und der Übernahme neuer Gesetzesvorlagen in der Republik Irland bezüglich der Frage des Schwangerschaftsabbruchs. Das Hauptziel ist, einen geschichtlichen Überblick über den Bestand der entsprechenden Rechtsvorschriften zu geben, die von 1921 bis 1992 entstanden sind. Ferner werden in einer historischen Analyse Entwicklungen und Akteure thematisiert, die Gesetzesänderungen in diesem spezifischen Bereich der Sozialpolitik beeinflussten. Der Artikel behandelt im Besonderen den Einfluss entsprechender EG-Regelungen. Abschließend wird das angeführte sozialpolitische Segment anhand des öffentlichen Fürsorgemodells nach Esping- Andersen in einen theoretischen Kontext gestellt. Die irische Gesetzgebung zur Frage des legalen Schwangerschaftsabbruchs wird von zwei grundlegenden Faktoren bestimmt: zum einen ist das der relative zeitlichstatische Charakter der (konservativen) Gesetzesvorschriften, zum anderen die traditionelle, einflussreiche Präsenz der katholischen Kirche mit ihren ideologischen Positionen. Die Unnachgiebigkeit der irischen Abtreibungspolitik wird verstärkt durch den Einfluss von Anti-Abtreibungs-Lobbys, die zu Beginn der 80-er Jahre entstanden sind. Ihr Ziel ist ganz klar, eine Liberalisierung der restriktiven Gesetzesvorschriften zu verhindern, die durch die Modernisierungs- und Säkularisierungsprozesse, die in den 60-er Jahren des 20. Jahrhunderts in der Republik Irland ihren Einzug hielten, herbeigeführt werden könnte. Den an der Schwangerschaftsverhütung orientierten traditionalistischen Lobbys stellten sich die Fürsprecher des Rechts auf freie Entscheidung entgegen. Letztere befürworten außerdem eine allmähliche Liberalisierung der bestehenden Rechtsgrundlage sowie die Anpassung der irischen Gesetze an entsprechende Gesetzesvorschriften der EG. Die Prozesse der Modernisierung, Säkularisierung, die allgemeine Liberalisierung von Wertvorstellungen sowie der Einfluss der EG und bestimmter weittragender Vorfälle haben sich bei der Volksabstimmung von 1992 bemerkbar gemacht. Damals entschied die irische Bevölkerung zugunsten einer Liberalisierung der Gesetzesvorschriften, zwar nicht im Sinne einer Legalisierung, sondern dafür, dass die Frau, die sich zu einem Schwangerschaftsabbruch entschlossen hat, ausreisen und in einem anderen EG-Mitgliedsland den Eingriff vornehmen lassen kann. Der positive Ausgang des Volksentscheids ermöglicht also die Übernahme wesentlicher Informationen sowie Dienstleistungen anderer EG-Mitgliedsstaaten im Bereich des legalen Schwangerschaftsabbruchs

Identitete in pripadnosti »druge generacije migrantk«

The article deals with issues of (cultural and ethnic) identity formation and belonging in the case of “second-generation female migrants” from former Yugoslavia in Slovenia. Subjective perceptions, the complexity of identity self-perception and the role of the wider environment (peer group, family) are explored. The article addresses three closely connected yet separate issues: (1) the problematic nature of monoethnic affiliations; (2) the fact that ethnic boundaries do not necessarily coincide with cultural ones; and (3) the complexity of self-perception processes and cultural mixing. The article questions the assumption that cultural assimilation is straightforward in the case of “second-generation migrants”, addresses gender and religion as important factors, and exposes the “in-between” position of “second-generation migrants”. Članek obravnava proces oblikovanja etničnih in kulturnih identitet ter pripadnosti na primeru »migrantk druge generacije« iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. V njem avtorica poudarja subjektivnost percepcij, kompleksnost identitetnih samoopredeljevanj in vlogo okolja (vrstniških skupina, družine). Obravnava tri tesno povezane, pa vendar ločene teme: težavnost monoetničnega opredeljevanja, dejstvo, da etnične meje ne sovpadajo nujno s kulturnimi, kompleksnost samoopredelitvenega procesa in identitetno mešanost. Članek zanika predpostavko o kulturni asimilaciji »migrantk druge generacije« in kot pomembna dejavnika poudari spol in religijo ter njun »vmesni« položaj

Veränderlichkeit und Veränderungen in Mischehen infolge politischer Wandel

The paper deals with ethnically mixed marriages as with a special form of intercultural contact at the interpersonal level of the everyday life of ethnically mixed couples and with the issue of changing status of mixed marriages. The empirical study, dedicated to the phenomenon of mixed marriages, was limited to the multicultural and multilingual area of Slovene Istra, which excels due to its specific ethnic heterogeneity. The great socio-political changes that took place in the former Yugoslavia in the 1990s (disintegration of once common national entity, Slovenia\u27s attainment of independence, new political demarcation) led, however, to the involuntary change in the status of ethnically mixed marriages, which eventually transformed from intranational mixed marriages into international ones. If ethnically mixed families had been once faced primarily with the issues of interlingual and intercultural accommodation, they are now confronted with additional burdens of the partner and family life (phenomenon of split loyalties, increasing nationalism, permanent or temporary breaks in family ties.). Here, however some very diverse strategies of (mixed) families\u27 survival and adaptation to the resulting social situation are exposed. The empirical study, which was carried out with the collection of auto/biographical stories in the period from May to December 2000, sets out, as a central determinant of influence, the ethnical affiliation of the mixed marriage partners, the element of (non)autochthony and the social distance between the diverse ethnic groups.U članku su predstavljeni rezultati empirijskoga istraživanja izvedenoga među etnički miješanim parovima na multietničkome području slovenske Istre u razdoblju od svibnja do prosinca 2000. godine. U istraživanje koje je provedeno kombiniranim metodologijskim pristupom (tj. anketiranjem i kolekcijom auto/biografskih priča) bili su uključeni parovi iz miješanih brakova između Slovenaca i pripadnika autohtone talijanske manjine, odnosno imigranata iz republika nekadašnje Jugoslavije. Glavni je cilj članka pred nama utvrditi promjene statusa etnički miješanih parova/obitelji koji su posljedicom širih društvenih, političkih i povijesnih događaja. Unutar tih okvira, kao ključni se pojavljuju autohtoni, odnosno doseljenički status neslovenskoga bračnoga druga, nacionalna pripadnost partnera u mješovitim brakovima i međuetnička kulturna bliskost/udaljenost. Posebno zanimljivo razdoblje za istraživanje jest vrijeme velikih društvenih i političkih promjena devedesetih godina prošloga stoljeća. Raspad nekada zajedničke države, osamostaljenje Slovenije i teritorijalna razgraničenja uzrokom su nedragovoljnih promjena statusa etnički miješanih brakova/obitelji koji se od unutardržavnih mijenjaju u međudržavne. Dok su se partneri u miješanim brakovima u razdoblju prije tih velikih društvenih pomaka bavili nadasve pitanjima međujezične i međukulturne prilagodbe, u razdoblju nakon osamostaljenja Slovenije prisiljeni su suočavati se s još dodatnim stresnim i konfliktnim situacijama (rastućim nacionalizmom, prekidima rodbinskih veza, fenomenima podvojene lojalnosti i dr.) što dovodi do najraznolikijih strategija održavanja na životu partnerskoga i obiteljskoga života.Der vorliegende Artikel präsentiert die Ergebnisse einer empirischen Untersuchung, die von Mai bis Dezember 2000 unter ethnisch gemischten Ehepaaren auf dem multiethnisch besiedelten Gebiet des slowenischen Teils von Istrien durchgeführt wurde. An der Untersuchung, bei der nach einer kombinierten Methode vorgegangen wurde (Umfrage und Sammlung (auto-)biografischer Aussagen), nahmen Partner aus Mischehen teil, die einerseits aus Slowenen und andererseits aus Mitgliedern der autochthonen italienischen Minderheit bzw. Zuwanderern aus den ehemaligen jugoslawischen Teilrepubliken bestehen. Das Hauptziel dieser Arbeit besteht darin, Veränderungen im Status gemischter Ehepaare/Familien zu ermitteln, die eine Folge allgemeiner gesellschaftlicher, politischer und historischer Wandel sind. Innerhalb eines solchen Rahmens erweisen sich der autochthone bzw. der Zuwandererstatus des nicht- Slowenischen Ehepartners, ferner die nationale Zugehörigkeit der Partner in Mischehen sowie interethnische kulturelle Nähe bzw. Distanz als ausschlaggebende Faktoren. Ganz besonders interessant ist die Zeit umfassender gesellschaftlicher und politischer Wandel in den 90er Jahren des 20. Jahrhunderts. Der Zerfall des einstigen jugoslawischen Staates, die Abspaltung Sloweniens und die territorialen Neubildungen sind die Ursachen für unfreiwillige Veränderungen des Status von ethnisch gemischten Ehen bzw. Familien, deren ethnische Identität nun nicht mehr innerhalb eines Staates liegt, sondern über die Staatsgrenzen hinausgeht. Während sich vor diesen großen gesellschaftlichen Umwälzungen die Partner in Mischehen vornehmlich mit Fragen der sprachlichen und kulturellen Anpassung beschäftigten, waren sie nach der Abspaltung Sloweniens gezwungen, sich mit zusätzlichen Stress und Konflikte auslösenden Situationen (erstarkender Nationalismus, Abbruch der Familienbeziehungen, Loyalitätsspaltung u.a.) auseinanderzusetzen. All dies resultierte in unterschiedlichsten Strategien zur Erhaltung der Partnerschaft und des familiären Zusammenhalts