Factors associated with liver steatosis in patients with chronic intestinal failure

Uvod Pri odraslih bolnikih s kronično odpovedjo prebavil (tip 3) je praviloma potrebna trajna terapija z parenteralnim vnosom tekočin in/ali hranil. Zamaščenost jeter je opisana kot pogost in resen zaplet parenteralne prehrane (PP). Zamaščenost jeter, ki se razvije ob odpovedi prebavil (IFALD - intestinal failure associated liver disease) se razlikuje od nealkoholne jetrne bolezni (NAFLD – non-alcoholic fatty liver disease) glede na etiopatogenezo in dejavnike tveganja. Glede na starejše podatke iz literature se IFALD pojavlja pri 15-40% odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavil. Novejši podatki o pogostosti IFALD in zamaščenosti jeter pa opisujejo nižjo prevalenco jetrne okvare pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil, na kar kaže tudi klinična praksa. Velika razlika v opredelitvi IFALD in prisotnosti zamaščenosti jeter ne nakazuje le morebitne neenotnosti pri uporabi diagnostičnih kriterijev, v veliki meri je tudi odraz kompleksnosti in slabega prepoznavanja etioloških dejavnikov, ki prispevajo k razvoju jetrne okvare. Med radiološkimi slikovno preiskovalnimi metodami je najbolj uveljavljena magnetno resonančna (MR) preiskava, s katero natančno prikažemo kvalitativno in kvantitativno oceno maščobne infiltracije jeter. Cilji Namen raziskave je bil oceniti pogostost zamaščenosti jeter pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil ter poiskati možne nove dejavnike, ki bi jih lahko povezali z zamaščenostjo jeter pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil na terapiji s PP na domu. Z raziskovalnim delom smo zˇeleli dokazati povezanost uravnotežene parenteralne prehrane, vitamina D in kroničnega vnetnega stanja z zamaščenostjo jeter pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil. Namen raziskovalnega dela je bil tudi opredelitev povezanosti med stanjem prehranjenosti in oceno presnovnega stanja z razvojem zamaščenosti jeter. Metode V prospektivno prečno raziskavo smo vključili 63 bolnikov z diagnozo kronične odpovedi prebavil, na terapiji s PP na domu, ki so se vodili na Enoti za klinično prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana v obdobju med januarjem 2017 in decembrom 2018. Klinične in laboratorijske podatke ter podatke o telesni sestavi smo zbirali v namensko ustvarjeno bazo podatkov. Vsi zbrani podatki spadajo med rutinske preiskave, ki so priporočene za spremljanje bolnikov s parenteralno prehrano na domu. Kvalitativno in kvantitativno zamaščenost jeter smo ugotavljali z uporabo 3 Tesla MR aparata. Povezave med različnimi dejavniki tveganja in zamaščenostjo jeter smo izračunali z uni- in multivariatno logistično regresijo. Rezultati Srednje trajanje terapije s PP na domu je bilo 70 tednov (interkvartilni razpon, 22 – 203 tednov). Zamaščenost jeter je bila ugotovljena pri 28,6% bolnikov, od tega je bila le pri 1 bolniku izrazita zamaščenost jeter, pri 3 bolnikih zmerna zamaščenost jeter ter pri 14 bolnikih blaga zamaščenost jeter. Nivo holesterola v serumu in indeks puste telesne mase (FFMI) sta bila statistično značilno povezana s povišanim deležem maščobe v jetrih (p = 0,01, p = 0,046). Trajanje terapije s PP na domu ni bilo statistično značilno povezano z zamaščenostjo jeter (p = 0,219). Med ostalimi proučevanimi dejavniki in zamaščenostjo jeter prav tako ni bilo statistično značilne povezanosti. Zaključek Bolniki s kronično odpovedjo prebavil na terapiji s PP na domu, ki se držijo dobro nadzorovanega režima zdravljenja, imajo razmeroma majhno tveganje za zamaščenost jeter. Trajanje terapije s PP na domu pri bolnikih s kronično odpovedjo prebavil ni povezano z zamaščenostjo jeter. Poleg že znanih dejavnikov tveganja za zamaščenost jeter smo ugotovili na novo opisano povezavo med FFMI in zamaščenostjo jeter.Background In adult patients with chronic intestinal failure (CIF) a long-term therapy with parenteral fluids and/or nutrients is required. Liver steatosis has been described as a common and serious complication of parenteral nutrition (PN). Liver steatosis associated with intestinal failure-associated liver disease (IFALD) differs from nonalcoholic fatty liver disease (NAFLD) in terms of etiopathogenesis and risk factors. According to earlier literature, IFALD occurs in 15-40% of adult CIF patients. However, more recent data on the incidence of IFALD and liver steatosis describe a lower prevalence of liver steatosis in patients with CIF, which is also indicated by clinical practice. The large differences in the definition of IFALD and the presence of liver steatosis not only indicates a possible discrepancy in the diagnostic criteria but it also largely reflects the complexity and poor recognition of the etiological factors that contribute to the development of the liver disease. Magnetic resonance imaging (MRI) is the most reliable noninvasive method for qualitative and quantitative assessment of liver fat infiltration. Objectives Our study aimed to assess the prevalence of liver steatosis among CIF patients treated in our center and find possible new factors that could be connected to liver steatosis in CIF patients on home parenteral nutrition (HPN) therapy. We looked for a correlation between balanced parenteral nutrition, vitamin D status and chronic inflammatory state and liver steatosis in patients with CIF. The purpose of our research was also to determine the association between nutritional and metabolic status and liver steatosis. Methods We enrolled 63 patients diagnosed with CIF and undergoing long-term HPN therapy in Department for clinical nutrition, Oncologic institute Ljubljana between January 2017 and December 2018 in a prospective cross-sectional study. Clinical, laboratory and body composition data were collected from their medical records. All of the data collected were part of the routine examination recommended for monitoring patients on HPN therapy. Liver steatosis was diagnosed using a 3 Tesla MRI scanner. The associations between various risk factors and liver steatosis were calculated using uni- and multivariate logistic regression. Results The median HPN therapy duration was 70 weeks (IQR 22 – 203 weeks). The prevalence of liver steatosis was 28,6%, only 1 patient had severe steatosis, 3 patients moderate and 14 patients mild liver steatosis. Serum cholesterol level and FFMI were statistically significantly associated with liver steatosis (p = 0,01, p = 0,046). The duration of HPN therapy was not statistically significantly associated with liver steatosis (p = 0,219). There were also no statistically significant associations between the other factors studied and the liver steatosis. Conclusion The results of our study indicate that CIF patients on HPN therapy experience a relatively low risk of liver disease if they adhere to a well-controlled treatment regime. Our results showed that parenteral nutrition is not associated with liver steatosis in CIF patients on long-term HPN therapy. With respect to already known risk factors for liver steatosis, we did find a newly described association between FFMI and liver steatosis

Terminologija klinične prehrane: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja

Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo. Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov. Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo. Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo

Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled

Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov

Sarcopenia and myosteatosis at presentation adversely affect survival after esophagectomy for esophageal cancer

Esophageal cancer remains a disease with poor survival and many complications. Measuring muscle mass and quality can identify patients with diminished muscle mass (sarcopenia) and muscle fat infiltration (myosteatosis). We studied the impact of sarcopenia and myosteatosis in resectable esophageal cancer on overall survival and complications

Radiological assessment of skeletal muscle index and myosteatosis and their impact postoperative outcomes after liver transplantation

Liver transplantation offers curative treatment to patients with acute and chronic end-stage liver disease. The impact of nutritional status on postoperative outcomes after liver transplantation remains poorly understood. The present study investigated the predictive value of radiologically assessed skeletal muscle index (SMI) and myosteatosis (MI) on postoperative outcomes

Slovenska priporočila za obravnavo odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavil

no abstractSlovenska priporočila za obravnavo bolnikov z kronično odpovedjo prebavil so povzeta so po smernicah Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem (angl. ESPEN; European Society for Clinical Nutrition and Metabolism) in prilagojena slovenskim izkušnjah zdravljenja odpovedi prebavil. Pretežni del bolnikov z odpovedjo prebavil predstavljajo bolniki s sindromom kratkega črevesa (SKČ), zato je poudarek priporočil na diagnostiki, obravnavi in zdravljenju bolnikov s SKČ. Namen priporočil je vzpostavitev bolj učinkovite prepoznave in obravnave bolnikov z odpovedjo ter vzpostavitvi temeljnih strokovnih izhodišč za zdravljenje teh bolnikov v Sloveniji. Dejavnost zdravljenja kronične odpovedi prebavil z parenteralno prehrano na domu pri odrasli pacientih je bila v Sloveniji formalno vzpostavljena leta 2008, v 13 letih smo zdravili več kot 230 pacientov, v začetku leta 2021 je v 2 centrih (OI Ljubljana, UKC Ljubljana) v zdravljenje vključeno 95 odraslih bolnikov. Pred 6 leti Smo paciente v programu zdravljenja odpovedi prebavil v okviru OI LjubljanA vključili v evropski register premljanja bolnikov na Parenteralni prehrani na domu (PPD), v okviru ESPEN