[Rezension zu:] Vesna Kondrič Horvat (Hrsg.): Franz Kafka und Robert Walser im Dialog

Vesna Kondrič Horvat (Hrsg.): Franz Kafka und Robert Walser im Dialog. Berlin: Weidler Buchverlag, 201

Die Mensch-Hund-Beziehung in der deutschen Literatur des 19. Jahrhunderts

Vor dem Hintergrund der Human-Animal-Studies werden im folgenden Beitrag die Tiergeschichten zweier herausragender österreichischer AutorInnen des 19. Jahrhunderts, Marie von Ebner-Eschenbach und Ferdinand von Saar, näher untersucht. Dabei wird der Frage nachgegangen, inwieweit sich bereits in der Literatur des ausgehenden 19. Jahrhunderts tierethische Aspekte nachweisen lassen und welche Formen diese annehmen. Der Beitrag fokussiert sich auf diejenigen Erzählungen, in denen Mensch-Hund-Beziehung im Mittelpunkt steht. Es stellt sich vor allem die Frage, ob Ebner Eschenbachs und von Saars Texte als tierethische Literatur gesehen werden können, oder bei ihnen noch immer der anthropozentrische und anthropomorphe Ansatz vorherrscht. Die Beantwortung dieser zentralen Forschungsfrage enthüllt, dass die Erzählungen stark dem traditionellen anthropozentrischen Weltbild verhaftet sind und dass wenigstens in Tambi und Krambambuli auch ein eindeutig anthropomorpher Blick dominiert. Dennoch offenbart eine eingehendere Analyse auch eine subtile Kritik am Anthropomorphismus. Gerade die Vermenschlichung der dargestellten Hunde und die damit einhergehende Vernachlässigung ihrer ursprünglichen tierischen Natur sind nämlich für das tragische Schicksal der beiden tierischen Protagonisten und den damit verbundenen physischen und/oder psychischen Niedergang ihrer Besitzer verantwortlich

Moč maske v literaturi

V navezavi na trenutno pandemijo članek preučuje motiv maske v književnosti ter njegov vpliv na posameznikovo samopodobo in identiteto. Pri obravnavi vprašanja, kakšne funkcije ima maska v literarnih delih, kakšen je njen učinek in kakšno moč ima, članek najprej pregledno oriše novoveško evropsko in zlasti nemško književnost, nato pa se podrobneje posveti simbolnim razsežnostim maske v obdobju dunajske moderne, ki je z raziskavami na področju medicine, nevrologije, psihologije in psihoanalize prinesla tudi nova spoznanja o jazu. Z motivno-tematsko analizo Sanjske novele Arthurja Schnitzlerja članek prepoznava ambivalentno vlogo maske v človekovem odkrivanju identitete, z analizo Rilkejevega romana Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja pa vlogo obrazne maske kot simbolnega sprožilca razkroja identitete, se pravi njeno vlogo v reprezentaciji procesa od samozavedanja do samorazkroja

Prostor

Izhodišče tematske številke Prostor je inventarizacija trenutnega stanja v humanistiki in družboslovju več desetletij po t. i. prostorskem obratu, ki je v ospredje znanstvenih raziskav postavil kategorijo prostora. Kako so zamisli Lefebvra, Foucaulta, Augéja, Bahtina, Lotmana, de Certeauja, Westphala in drugih, ki so se že trdno zasidrale v teoretskem ustroju, prispevale k razvoju posameznih humanističnih in družboslovnih znanosti? Kakšen vpliv in kakšno težo so imele? V kolikšni meri je na tej osnovi prišlo do spremembe percepcije prostorskih izkušenj? In kakšni so današnji pristopi k raziskavam prostora v različnih vedah? Prispevki, zbrani v tem tematskem sklopu, se ukvarjajo z zaznavanjem prostora in razumevanjem prostorskih konceptov, z upodabljanjem, kreiranjem in strukturiranjem prostora ter s pomenom prostorskih izkušenj za znanstvene, umetniške in družbene prakse. Preučujejo oblike kreacije, inscenacije in reprezentacije prostora v različnih historičnih, medijskih in socialnih kontekstih, pri čemer segajo od teoretske refl eksije do analize konkretnih prostorov in njihovih upodobitev.Izhodišče tematske številke Prostor je inventarizacija trenutnega stanja v humanistiki in družboslovju več desetletij po t. i. prostorskem obratu, ki je v ospredje znanstvenih raziskav postavil kategorijo prostora. Kako so zamisli Lefebvra, Foucaulta, Augéja, Bahtina, Lotmana, de Certeauja, Westphala in drugih, ki so se že trdno zasidrale v teoretskem ustroju, prispevale k razvoju posameznih humanističnih in družboslovnih znanosti? Kakšen vpliv in kakšno težo so imele? V kolikšni meri je na tej osnovi prišlo do spremembe percepcije prostorskih izkušenj? In kakšni so današnji pristopi k raziskavam prostora v različnih vedah? Prispevki, zbrani v tem tematskem sklopu, se ukvarjajo z zaznavanjem prostora in razumevanjem prostorskih konceptov, z upodabljanjem, kreiranjem in strukturiranjem prostora ter s pomenom prostorskih izkušenj za znanstvene, umetniške in družbene prakse. Preučujejo oblike kreacije, inscenacije in reprezentacije prostora v različnih historičnih, medijskih in socialnih kontekstih, pri čemer segajo od teoretske refl eksije do analize konkretnih prostorov in njihovih upodobitev.Izhodišče tematske številke Prostor je inventarizacija trenutnega stanja v humanistiki in družboslovju več desetletij po t. i. prostorskem obratu, ki je v ospredje znanstvenih raziskav postavil kategorijo prostora. Kako so zamisli Lefebvra, Foucaulta, Augéja, Bahtina, Lotmana, de Certeauja, Westphala in drugih, ki so se že trdno zasidrale v teoretskem ustroju, prispevale k razvoju posameznih humanističnih in družboslovnih znanosti? Kakšen vpliv in kakšno težo so imele? V kolikšni meri je na tej osnovi prišlo do spremembe percepcije prostorskih izkušenj? In kakšni so današnji pristopi k raziskavam prostora v različnih vedah? Prispevki, zbrani v tem tematskem sklopu, se ukvarjajo z zaznavanjem prostora in razumevanjem prostorskih konceptov, z upodabljanjem, kreiranjem in strukturiranjem prostora ter s pomenom prostorskih izkušenj za znanstvene, umetniške in družbene prakse. Preučujejo oblike kreacije, inscenacije in reprezentacije prostora v različnih historičnih, medijskih in socialnih kontekstih, pri čemer segajo od teoretske refl eksije do analize konkretnih prostorov in njihovih upodobitev.Izhodišče tematske številke Prostor je inventarizacija trenutnega stanja v humanistiki in družboslovju več desetletij po t. i. prostorskem obratu, ki je v ospredje znanstvenih raziskav postavil kategorijo prostora. Kako so zamisli Lefebvra, Foucaulta, Augéja, Bahtina, Lotmana, de Certeauja, Westphala in drugih, ki so se že trdno zasidrale v teoretskem ustroju, prispevale k razvoju posameznih humanističnih in družboslovnih znanosti? Kakšen vpliv in kakšno težo so imele? V kolikšni meri je na tej osnovi prišlo do spremembe percepcije prostorskih izkušenj? In kakšni so današnji pristopi k raziskavam prostora v različnih vedah? Prispevki, zbrani v tem tematskem sklopu, se ukvarjajo z zaznavanjem prostora in razumevanjem prostorskih konceptov, z upodabljanjem, kreiranjem in strukturiranjem prostora ter s pomenom prostorskih izkušenj za znanstvene, umetniške in družbene prakse. Preučujejo oblike kreacije, inscenacije in reprezentacije prostora v različnih historičnih, medijskih in socialnih kontekstih, pri čemer segajo od teoretske refl eksije do analize konkretnih prostorov in njihovih upodobitev.Izhodišče tematske številke Prostor je inventarizacija trenutnega stanja v humanistiki in družboslovju več desetletij po t. i. prostorskem obratu, ki je v ospredje znanstvenih raziskav postavil kategorijo prostora. Kako so zamisli Lefebvra, Foucaulta, Augéja, Bahtina, Lotmana, de Certeauja, Westphala in drugih, ki so se že trdno zasidrale v teoretskem ustroju, prispevale k razvoju posameznih humanističnih in družboslovnih znanosti? Kakšen vpliv in kakšno težo so imele? V kolikšni meri je na tej osnovi prišlo do spremembe percepcije prostorskih izkušenj? In kakšni so današnji pristopi k raziskavam prostora v različnih vedah? Prispevki, zbrani v tem tematskem sklopu, se ukvarjajo z zaznavanjem prostora in razumevanjem prostorskih konceptov, z upodabljanjem, kreiranjem in strukturiranjem prostora ter s pomenom prostorskih izkušenj za znanstvene, umetniške in družbene prakse. Preučujejo oblike kreacije, inscenacije in reprezentacije prostora v različnih historičnih, medijskih in socialnih kontekstih, pri čemer segajo od teoretske refl eksije do analize konkretnih prostorov in njihovih upodobitev.Izhodišče tematske številke Prostor je inventarizacija trenutnega stanja v humanistiki in družboslovju več desetletij po t. i. prostorskem obratu, ki je v ospredje znanstvenih raziskav postavil kategorijo prostora. Kako so zamisli Lefebvra, Foucaulta, Augéja, Bahtina, Lotmana, de Certeauja, Westphala in drugih, ki so se že trdno zasidrale v teoretskem ustroju, prispevale k razvoju posameznih humanističnih in družboslovnih znanosti? Kakšen vpliv in kakšno težo so imele? V kolikšni meri je na tej osnovi prišlo do spremembe percepcije prostorskih izkušenj? In kakšni so današnji pristopi k raziskavam prostora v različnih vedah? Prispevki, zbrani v tem tematskem sklopu, se ukvarjajo z zaznavanjem prostora in razumevanjem prostorskih konceptov, z upodabljanjem, kreiranjem in strukturiranjem prostora ter s pomenom prostorskih izkušenj za znanstvene, umetniške in družbene prakse. Preučujejo oblike kreacije, inscenacije in reprezentacije prostora v različnih historičnih, medijskih in socialnih kontekstih, pri čemer segajo od teoretske refl eksije do analize konkretnih prostorov in njihovih upodobitev

P(l)asti in slasti prevajanja iz nemščine v slovenščino

Na tečaju prevajanja iz nemščine v slovenščino bo v ospredju spoznavanje z osnovnimi prevajalskimi strategijami in postopki ter ozaveščanje prevajanja kot večplastnega in kompleksnega procesa. Izbrana besedila se navezujejo na osrednjo temo seminarja in ob tem razstirajo problematiko tujega, ženskosti in promocijsko-oglaševalskega sveta. Posebna pozornost je namenjena jezikovnim, (med)kulturnim, slogovnim, intertekstualnim in estetskim specifikam prevajanja iz nemščine v slovenščino.The German-Slovenian translation course will focus on familiarization with basic translation strategies and processes and on raising awareness of translation as a multilayered and complex process. Selected texts are connected to the central topic of the workshop and will reveal the issues of foreignness, femininity, and promotion/advertising. Special attention will be dedicated to the linguistic, (inter)cultural, stylistic, intertextual, and aesthetic specifics of German-Slovenian translation

“There you feel the warmth of foreign life”: Pacifistic Epistolary Novel by Zofka Kveder (1878–1926)

The present paper addresses the novel Hanka written by Slovene writer Zofka Kveder, published in Croatian in 1917 and translated into Slovene in 1938. The paper shows that this little-known war novel differs substantially from other war narratives and that it can be ranked among the eminent pacifistic literary works of the first two decades of the 20th century. At the same time, the paper questions the role of the texts of Slovenian authors written in a foreign language, and stands up for the view that the national literary sciences should consider the more appropriate placement of these texts in the literary canon

Slovenska kratka proza v nemških prevodih ali ko Zakon želje postane zakon praznine

Prispevek raziskuje dinamiko prevajanja slovenske kratke proze v nemščino, pri čemer je poudarek na času od osamosvojitve Slovenije naprej, in na razčlenjevanju vloge posrednikov, prevajalcev in urednikov. Na podlagi (naj)novejših samostojnih prevodov tako preverjenih klasikov (Cankar) kot sodobnih avtoric in avtorjev poskuša ugotavljati vzroke za (ne)pojavljanje in (ne)objavljanje posameznih avtorjev na nemškem govornem področju. Na podlagi izbranih primerov kratke proze Andreja Blatnika članek tudi raziskuje na prvi pogled nerazumljive transformacije, ki jih slovenska besedila doživljajo pri prestavljanju v nemščino.The paper treats the dynamics of translating Slovenian short prose into German, with a special emphasis on the period since Slovenian independence, and analyses the role of mediators, translators and editors. On the basis of the latest independent translations of both timeless masters (Cankar) and modern prose writers, an attempt is made to determine the causes of the (non-)appearance and (non-)publication of particular authors in the German-speaking countries. Through the selected examples (Andrej Blatnik), an attempt is also made to investigate the seemingly incomprehensible transformations that Slovenian texts undergo when transposed into German

Kdo se boji literature?

Če lahko za didaktiko poučevanja tujega jezika trdimo, da se je trdno zasidrala tako v študijskih programih kot v zavesti vseh akterjev izobraževalnega sistema, pa si mora literarna didaktika, zalsti kadar gre za drugi tuji jezik, tako mesto šele izboriti. Prispevek izhaja iz prepričanja, da so literarna besedila integralni del pouka (drugega) tujega jezika, pri čemer so v ospredju estetski vidiki in obravnavanje književnosti kot književnosti, in ne reduciranje književnih besedil zgolj na njihove jezikovne,slovnične ali vsebinske komponente. Eden glavnih razlogov za občutno nelagodje in negotovost pri obravnavanjnu tujejezičnih književnih besedil pri pouku so nezadostne kompetence učiteljev, zato je izjemno pomembno, da v študij tujega jezika vključujemo tudi didaktiko poučevanja književnosti. Prispevek predstavlja nekaj modelov, s pomočjo katerih lahko na univerzitetni ravni učinkovito razvijamo ustrezne kompetence študentov in študentk, bodočih učiteljev in učiteljic.The paper discusses the role of literature in the foreign language classroom. Whereas different methods of foreign language teaching have become an integralpart of graduate programmes, reading and discussing literary texts in the foreign language classroom are far from being a norm. Out of the conviction that literary texts are an integral part of teaching a (second) foreign language, the author pleads for the exposure of the texts\u27 aesthetic criteria without reducing them to their linguistic, grammatical or lexical component. One of the most important reasons for unease and uncertainty in dealing with literary texts in the classroom are teachers\u27 inadequate competences, which is why it is so very important that the study of a foreign language also offers methods for teaching literature in the foreign language classroom. Tha paper discusses some models which could be useful for developing the literay competence of university students studying to be teachers