Migracije, družbeno angažirana muzejska tema, in zakaj se ji slovenski muzeji uspešno izogibajo?

In the last year, the refugee crisis has turned into a human tragedy, in many ways resembling that of World War Two. The Mediterranean Sea, the highly praised Mare Nostrum, has become a horrifying collective tomb for countless people. Another consequence of war is also the destruction of historical urban centres, monuments, and other cultural heritage in so-called crisis areas – a destruction which has reached unfathomable proportions. Museums all across the world have actively responded to society’s needs. Their goal has been to encourage an open dialogue in our society, as well as alleviate fear of the unknown, and reduce the tide of hatred before it reaches world-shattering proportions. During the refugee crisis, it has become apparent that an intersocietal dialogue is both a necessity and a definitive imperative; without it, the society of the future cannot possibly be assured. Modern society has given museums the role of being a credible medium with a mission to communicate heritage contents. By using a metaphorical and metonymic language museums have an extraordinary social power and represent a bridge between science and modern society, between societies of the past and present, between the elites and marginal groups. The museum reformers of the second half of the 20th century were of the opinion that, despite many reorganizations, museums cannot serve the needs of modern society. This was the reason a new museology emerged that substantiates museums as a socially responsible institution. It equips that institution with specific theoretical knowledge that enables the conversion of heritage into a socially relevant communication of a nonverbal nature. The article theoretically argues for modern museum concepts and, using them, contemplates social responsibility in the inner workings of Slovenian museums. Contemporary museums or post-museums are institutions that carry out active social tasks. An engaged manner brings along social responsibility and the danger of a “political slide”. On the other hand, “scientific objectivity” and “apoliticalness” ensure that they become a social sinecure. However, since these institutions are maintained with taxpayers’ money, they are not politically neutral and are actually alienating modern “tools” of democratisation from the community through their political correctness, thereby impeding its development. This state of social paralysis, which came into focus during the refugee crisis, fits well into a Slovenian society that does not want to face its true appearance. To speak of the refugee crisis means indirectly exposing the suffering of people in flight and placing blame on all of us; it means poking our fingers into the deepest and most shameful wounds of Europe. It means taking social and personal responsibility – which is also included in the concept of a modern museum.Begunska kriza se je v zadnjem letu dni spremenila v človeško tragedijo, ki po mnogočem spominja na čas druge svetovne vojne. Sredozemsko morje, opevani mare nostrum, je postalo grozljiva skupna grobnica brezštevilnih. Posledica vojne pa so tudi uničevanja zgodovinskih mestnih središč, spomenikov in druge kulturne dediščine na t. i. kriznih območjih, ki so dosegla nedoumljive razsežnosti. Muzeji po svetu so se aktivno odzvali na družbene potrebe. Cilj je bil sodobno družbo pozvati k razmisleku in odprtemu dialogu ter ublažiti strah pred neznanim in zmanjšati plimo sovraštva, preden doseže vseuničujočo razsežnost. Z begunsko krizo se je meddružbeni dialog pokazal kot nuja in ultimativni imperativ, nekaj, brez česar družbe prihodnosti ni več mogoče zagotoviti. Muzejem je sodobna družba namenila vlogo verodostojnega medija za komunikacijo dediščinskih vsebin. Z rabo metaforičnega in metonimičnega opredmetenega »jezika« imajo izjemno veliko družbeno moč ter predstavljajo most med znanostjo in sodobno družbo, med družbami preteklosti in sedanjosti, med elitami in obrobjem. Reformatorji muzejev iz druge polovice 20. stoletja so menili, da tradicionalni muzeji kljub reorganizacijam ne morejo streči potrebam sodobne družbe. To je bil vzrok nastanka nove muzeologije, ki muzej razume kot družbeno odgovorno ustanovo. Opremlja jo s specifičnimi teoretskimi znanji, ki omogočajo spreminjanje dediščine v družbeno relevantno komunikacijo neverbalnega značaja. Članek, njegova teoretska vsebina, argumentira sodobne koncepte muzeja in z njimi presoja družbeno odgovornost v delovanju slovenskih muzejev. Sodobni muzeji ali postmuzeji so ustanove z aktivnimi družbenimi nalogami. Angažiran način prinaša družbeno odgovornost in nevarnost »političnega zdrsa«. Nasprotno pa »znanstvena objektivnost« in »apolitičnost« zagotavljata družbeno sinekuro. Vendar ustanove, ki se vzdržujejo z davkoplačevalskim denarjem, niso politično nevtralne in s svojo politično korektnostjo dejansko skupnosti odtujujejo sodobna »orodja« demokratizacije in hromijo njen razvoj. Stanje družbene ohromelosti, kakršna se je izostrila v času begunske krize, ustreza slovenski družbi, ki se ne želi soočiti s svojo pravo podobo. Govoriti o begunski krizi pomeni posredno izpostavljati trpljenje ljudi na begu ter pokazati na krivdo vseh nas; pomeni vtikati prst v najgloblje in najsramotnejše rane Evrope; pomeni prevzemati družbeno in osebno odgovornost. To vključujejo tudi sodobni koncepti muzeja

Interpretacija kulturne dediščine s pomočjo mitov in pravljic

Članek obravnava interpretacijo dediščine z uporabo mitov in pravljic. Besedilo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je posvečen interpretaciji dediščine. Drugi del, posvečen vlogi mitov in pravljic, bo objavljen v naslednji številki revije. Pričujoči članek predstavlja prvi del besedila. Obravnava interpretacijo dediščine in jo opredeljuje kot kompleksen komunikacijski proces, katerega cilj je vključevanje dediščinskih vsebin in vrednot v sodobnost. Glavna hipoteza trdi, da je interpretacija dediščine temelj procesov participativnega dediščinjenja, ki močno vplivajo na družbeno okolje in posledične procese demokratizacije. Raziskava je interdisciplinarna; temelji na heritološki teoriji z upoštevanjem muzeoloških, hermenevtičnih in psihoanalitičnih konceptov. Avtorica potrebe postmoderne družbe po aktivni participaciji v procesih dediščinjenja pojasnjuje s pomočjo heritološke teorije. S pomočjo hermenevtike so pojasnjene razlike med znanstveno in dediščinsko interpretacijo. S hermenevtičnega in muzeološkega vidika je obravnavana vloga komunikativnega jezika. V prispevku je obravnavan tudi hermenevtični pojem iskanja skupnostnih pomenov kulturne dediščine. V zaključku prvega dela avtorica interpretacijo dediščine utemeljuje kot ključno za ohranitev dediščine v njenem izvirnem okolju in ki je temeljnega pomena za bolj demokratično in trajnostno upravljanje dediščine. V drugem delu prispevka so obravnavani miti in pravljice kot sredstva interpretacije. Miti veljajo za za predzgodovinsko in prvobitno obliko razlage sveta

Afriška sigilata v Emoni

The article, devoted to African Red Slip Ware from Emona (Ljubljana, Slovenia), begins with a short presentation of terminological diversity found in archaeological literature in the world, which is followed by a proposal of nomenclature in Slovene language. The definition is complemented by a short survey of the distribution of manufacturing centers, with their geographical and chronological range on the Mediterranean market. The research history is briefly presented and the most important authors and fundamental works arc mentioned, as well as the greater part of significant recent contributions to the understanding of African Red Slip Ware. Revealing properties and the chronological sensitivity of this pottery, particularly in relation with other products of African market, arc highlighted, and the study, so far lacking in our literature, of African and Eastern ceramics and amphorae is urged. A partial survey of the material in the Municipal and National Museums of Ljubljana is accompanicd by a brief presentation of manufactural and formal characteristics of African Red Slip Ware, which render possible quite a precise chronological placement of the imports in Emona.Kratki razlagi različne terminologije v svetovni arheološki literaturi sledi predlog poimenovanja v slovenskem jeziku. Definicijo dopolnjuje pregled razprostranjenosti proizvodnih središč in razširjenosti njihovih izdelkov na sredozemskem tržišču skozi čas. Predstavljena je zgodovina raziskav, omenjena so temeljna dela in glavni avtorji ter najpomembnejši novejši prispevki k poznavanju afriške sigilate. Sestavek poudarja pričevalnost in časovno občutljivost te keramike, posebej v povezavi z ostalimi izdelki afriškega trga, in ob tem opozori na nujnost doslej pri nas še popolnoma odsotnih študij afriškega in vzhodnosredozemskega finega namiznega posodja in amfor. Sledi delni pregled afriške sigilate iz Emone, hranjene v Mestnem in Narodnem muzeju iz Ljubljane, s kratko razlago proizvodnih in oblikovnih značilnosti, ki omogočajo dokaj natančno časovno opredelitev

Rimskodobna keramika z Ajdovščine pri Rodiku

This article contains an analysis of the pottery finds f r om systematic archaeological excavations in 1993 and a field survey carried out in August 1995. The early Roman material includes pottery with black slips, thin-walled pottery, Po valley sigillata, and forms of early Italic amphorae and grey cooking vessels in an evident prehistoric tradition. African sigillata is well represented among the late pottery, and amphorae are also common. The table ware is mostly of local production and frequently imitates the forms of the sigillata. Judging from the Late Roman imported pottery from the North African province, the settlement was well supplied with food from north African sources, from which the annona - a tax in foodstuffs - was paid.Prispevek je analiza keramike odkrite s sistematičnimi arheološkimi izkopavanji leta 1993 in površinskega terenskega pregleda, narejenega avgusta 1995. Med zgodnjerimskim gradivom se pojavlja keramika s črnim premazom, keramika tankih sten, padanska sigilata in oblike zgodnjih italskih amfor in sivo kuhinjsko posodje z očitno prazgodovinsko tradicijo. Med poznim posodjem je dobro zastopana afriška sigilata, pogoste so tudi amfore. Namizno posodje je večidel lokalne proizvodnje in večkrat posnema oblike sigilat. Sodeč po poznorimskem uvoženem posodju, ki je prihajalo iz severnoafriških provinc, je bila naselbina dobro oskrbovana s hrano severnoafriškega izvora, s katero je bila plačana annona - davek v obliki prehrambnih izdelkov

Poznoantično najdišče Šmarata

The article discusses the material finds excavated at Šmarata in 1957. An iron spear point and the iron flint striker with a swiveled handle, which is probably of later origins, are the most significant from among the metal finds. Fragments of glass vessels and pottery ware, mostly African amphorae, denote characteristics from the 4th century through to the middle of the 5th century.Prispevek obravnava drobne najdbe, izkopane na Šmarati 1. 1957. Med kovinskim gradivom sta najpomembnejša železna sulična ost in železno kresilo s tordiranimi ušesci verjetno mlajšega izvora. Odlomki steklenega posodja in keramično gradivo, med katerim prevladujejo afriške amfore, kažejo značilnosti 4. in 5. st., vendar ne presegajo sredine 5. st

Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija

The paper concerns the results of trial excavation in the new Holocenc archaeological cave site at Podmol on the Petrinjc Karst in Slovenia. Stratigraphie sequence is 8 metres deep. Eleven Holoccnc layers yielded numerous finds from Ncolithic, Copper, Bronze, Roman and Mediaeval Age. This is the most complete archaeological stratigraphy of Holoccne period in Slovenia till now, especially for Copper Age and the Copper-Early Bronze Age transition. Radiocarbon dates do not exist. Many aspects of the site and its finds were analised: pcdological-scdimcntological, archaeological, palaeofaunistical and palaeobotanical.V prispevku so obdelana poskusna izkopavanja v novem arheološkem jamskem najdišču Podmol na Petrinjskem Krasu v Sloveniji. Ugotovljen je bil 8 m debel stratigrafski niz, obsegajoč obdobja neo- in eneolitika, bronaste dobe, antike l n srcdnjcga veka. Trenutno je lo najdišče z najpopolneje ohranjeno stratigrafijo za holocensko obdobje v Sloveniji. To velja še posebej za eneolitik in za prehod iz eneolitika v zgodnjo bronasto dobo. Najdišče radiokarbonsko ni datirano. Podmol je bil vzorčno kompleksno obdelan: narejene so bile pedološko-sedimentološke raziskave ter paleovegetacijske in paleofavnistične analize. Vse so dale prepričljive preliminarne rezultate