How Can We Advance Integrative Biology Research in Animal Science in 21st Century?:Experience at University of Ljubljana from 2002 to 2022

In this perspective analysis, we strive to answer the following question: how can we advance integrative biology research in the 21st century with lessons from animal science? At the University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, we share here our three lessons learned in the two decades from 2002 to 2022 that we believe could inform integrative biology, systems science, and animal science scholarship in other countries and geographies. Cultivating multiomics knowledge through a conceptual lens of integrative biology is crucial for life sciences research that can stand the test of diverse biological, clinical, and ecological contexts. Moreover, in an era of the current COVID-19 pandemic, animal nutrition and animal science, and the study of their interactions with human health (and vice versa) through integrative biology approaches hold enormous prospects and significance for systems medicine and ecosystem health

Terminologija klinične prehrane: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja

Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo. Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov. Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo. Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo

Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled

Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov

A Multidisciplinary Approach to Treating Obesity in a Community Health Centre

Izhodišča. Namen raziskave je bil opredeliti kratkoročno in dolgoročno uspešnost programa glede na vztrajanje v njem, ITM, vrednost krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka pri udeležencih, ki so program zaključili. Želeli smo tudi opredeliti dejavnike, ki napovedujejo vztrajanje v programu

Changes in eating habits in breast cancer patients

Receiving a cancer diagnosis is an important moment in anyone’s life. Consequently, many patients are prepared to change their everyday habits and begin to look for advice from a wide range of sources. Women with breast cancer are particularly motivated and committed to making changes to their lifestyle and diet. The purpose of this study was to elucidate the changes in nutritional and other lifestyle habits following breast cancer diagnosis in Slovenia. A further goal was to estimate the proportion of breast cancer patients using dietary supplements and alternative diets or ascertain their desire to attend a consultation with a dietician

The trajectory of sarcopenia following diagnosis of prostate cancer

Introduction: Sarcopenia is a common skeletal muscle disorder in older people. Here we explore the prevalence of sarcopenia and its impact on men with prostate cancer. Materials and Methods: We searched PubMed, Embase, and Web of Science databases for relevant studies with an explicit definition of sarcopenia in men with prostate cancer which were published between years 2000 and 2022. Prevalence of sarcopenia and its association with time to biochemical recurrence (BCR), progression-free survival (PFS), non-cancer mortality, overall survival (OS), and treatment-related complications in men with prostate cancer were explored. The summary prevalence, hazard ratios (HRs), and 95% confidence intervals (CIs) were calculated. Results: A total of 24 studies comprising 3,616 patients with early and advanced prostate cancer were included. The prevalence of sarcopenia and sarcopenic obesity was 43.8% (95% CI 19.2%–68.5%) and 24.0% (95% CI 5.0%–43.1%), respectively. Sarcopenia was not associated with a shorter time to BCR (HR 0.89, 95% CI 0.64–1.23, p = 0.48), a shorter PFS (HR 1.20, 95% CI 0.73–1.97, p = 0.48), or a shorter OS (HR 1.29, 95% CI 0.90–1.85, p = 0.16). In contrast, sarcopenia was significantly associated with a higher non-cancer mortality (HR 1.85, 95% CI 1.23–2.80, p = 0.003). In four out of five studies eligible for assessment, sarcopenia was not associated with an increased risk of treatment-related complications. Discussion: Sarcopenia increases the risk of death from other causes in men with prostate cancer. Patients with prostate cancer should be assessed and managed for sarcopenia in everyday clinical practice

Slovenska priporočila za obravnavo odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavil

no abstractSlovenska priporočila za obravnavo bolnikov z kronično odpovedjo prebavil so povzeta so po smernicah Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem (angl. ESPEN; European Society for Clinical Nutrition and Metabolism) in prilagojena slovenskim izkušnjah zdravljenja odpovedi prebavil. Pretežni del bolnikov z odpovedjo prebavil predstavljajo bolniki s sindromom kratkega črevesa (SKČ), zato je poudarek priporočil na diagnostiki, obravnavi in zdravljenju bolnikov s SKČ. Namen priporočil je vzpostavitev bolj učinkovite prepoznave in obravnave bolnikov z odpovedjo ter vzpostavitvi temeljnih strokovnih izhodišč za zdravljenje teh bolnikov v Sloveniji. Dejavnost zdravljenja kronične odpovedi prebavil z parenteralno prehrano na domu pri odrasli pacientih je bila v Sloveniji formalno vzpostavljena leta 2008, v 13 letih smo zdravili več kot 230 pacientov, v začetku leta 2021 je v 2 centrih (OI Ljubljana, UKC Ljubljana) v zdravljenje vključeno 95 odraslih bolnikov. Pred 6 leti Smo paciente v programu zdravljenja odpovedi prebavil v okviru OI LjubljanA vključili v evropski register premljanja bolnikov na Parenteralni prehrani na domu (PPD), v okviru ESPEN